Nad četrto Janševo vlado visi oblak ustavne pritožbe

Stranke SDS, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus so dan pred glasovanjem parlamenta o mandatarju podpisale koalicijsko pogodbo. Podpis v DZ je potekal za zaprtimi vrati.

Podpis za zaprtimi vrati

Informacijo o podpisu pogodbe so stranke sporočile prek družbenih omrežij. Po podpisu za zdaj izjav še niso dajale. Je pa ob prihodu na podpis, ki je potekal v državnem zboru, predsednik Demokratov Anže Logar ocenil, da je koalicijska pogodba kvalitetno sestavljena in zajema velik del njihovega volilnega programa, zato jo z veseljem podpiše. “Ponuja tudi novi razvojni koncept za Slovenijo, da lažje zadiha, da sprostimo gospodarstvo, da debirokratiziramo državo in je močna zaveza za boj zoper korupcijo. Tako da mislim, da gre vsebina v pravo smer,” je povedal. Na vprašanje, zakaj pogodbo podpisujejo za zaprtimi vrati, je dejal, da ne gre za zaprta vrata ter da iz tega ne delajo političnega šova.

V koalicijski pogodbi je v dveh členih posebej izpostavljena tudi predvidena ustanovitev t. i. Skoka, enote za pregon korupcije in organiziranega kriminala. “Mislim, da je tokrat resna politična volja, da se oblikuje močan tožilski organ s stebrom pri policijskem in pri sodstvenem delu, zato da bo pregon koruptivnih dejanj, organiziranega kriminala in hujših kaznivih dejanj čim bolj učinkovit,” je povedal Logar. Meni, da se tudi odhajajoča vladna koalicija zaveda, da se je treba s tem problemom resno soočiti, zato pričakuje njihovo podporo zakonu. Prvak SDS Janez Janša pa je zapisal, da bo ovir veliko, a jih poznajo in imajo dovolj znanja in poguma, da jih presežejo, je zatrdil. K uresničevanju pa vabi “vse ljudi dobre volje”.

Ker imajo stranke koalicije skupaj z Resnico 48 glasov, Janez Janša pa jih za izvolitev potrebuje 46, je tako pričakovati, da bo Janša danes izvoljen in bo že četrtič v zgodovini države dobil mandat za sestavo vlade.

Pritožba na ustavno sodišče

Skupina državljanov na čelu z Dušanom Kebrom je zaradi afere Black Cube, ko je asebna tuja obveščevalna služba objavlja skrivaj posnete pogovore z vidnimi posamezniki, vložila pritožbo na ustavno sodišče zaradi domnevne kršitve pravice do svobodnih in demokratičnih volitev. Ocenjujejo, da je bilo v volilni proces “poseženo na način, ki ga demokratična država ne sme spregledati”. Zaupanje v svobodne volitve pa je pogoj za legitimnost demokratične oblasti, menijo.

Pravijo, da javno znane okoliščine in izjave najvišjih državnih organov kažejo na “možnost organiziranega in prikritega tujega vplivanja na volilni proces. Gre tudi za ustavnopravno vprašanje, ali je bila volilna pravica državljank in državljanov dejansko zavarovana,” so navedli.

Nekateri vidni posamezniki iz skupine so razloge za pritožbo predstavili tudi na novinarski konferenci na Trgu republike. Med njimi je geograf Dušan Plut, sicer član predsedstva Demosa in predsedstva RS, je ocenil, da potrebuje obstoječi tradicionalni model parlamentarne demokracije temeljito prenovo. Profesor civilnega prava Rok Lampe pa je pojasnil, da ustavno pritožbo dopolnjuje pobuda za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ. Dodal je, da so se pri pisanju pritožbe sklicevali na primerjalno sodno prakso, na čelu s primerom iz Romunije, kjer so zaradi tujega vpliva na volitve celo razveljavili predsedniške volitve.

Zaradi domnevnega vpliva tujih obveščevalnih služb na volitve je ločeno pritožbo vložil tudi Darko Nikolovski, ki je marca kandidiral za poslanca na listi Svobode. Pri vložitvi ustavne pritožbe ga podpirajo tudi v tej stranki.