Nad Markovcem zdaj visi še bankrot Alpine Bau
MARKOVEC, LJUBLJANA, DUNAJ> Za zdaj pa naj bi bilo ogroženih skoraj 6500 od skupaj 15.000 delovnih mest. Tudi 30 delavcev pod Markovcem naj bi danes ustavilo stroje. Znova naj bi jih pognali šele po odločitvi sodišča.
Vendar v Darsovi pooblaščeni družbi za upravljanje investicij, DRI, ostajajo optimistični. “Zadnjo desetino celotnega zneska (6,4 milijona evrov, op. a.) bomo Alpine Bau izplačali po opravljenem delu. Poleg tega imamo bančno garancijo, tako da glede dokončanja del ne bo težav,” zagotavlja Marjan Ortar iz DRI. Kot ocenjuje, so delavci Alpine Bau opravili že 99 odstotkov predvidenega dela.
Alpine Bau naj bi imel za 661 milijonov evrov premoženja in za 2,6 milijarde obveznosti (prezadolžen naj bi bil torej za 1,9 milijarde evrov). Zaposluje skoraj 6500 ljudi, celotna skupina pa ima doma in na tujem približno 15.000 delavcev. Veliko delavcev je od družbe odvisnih tudi posredno, saj so zaposleni bodisi pri podizvajalcih bodisi pri dobaviteljih. Po nekaterih domnevah naj bi samo v Avstriji delo izgubilo 2500 do 3500 zaposlenih.
Manjkajoči odstotek do konca julija?
Še zadnje posege naj bi po prvotno zastavljeni časovnici izpeljali do konca julija, vendar bo morala novozgrajena infrastruktura prestati še pregleda dveh komisij. Za tehnični pregled mora jamčiti komisija ministrstva za infrastrukturo in prostor, za prevzem pa komisija DRI. “Dan D za dokončanje gradnje je tako odvisen od ugotovitev omenjenih komisij glede ustreznosti opravljenega dela. Alpine Bau je že predlagal pregled komisije za prevzem,” je jasen Ortar.
Sicer pa Dars z insolvenčnim postopkom drugega največjega avstrijskega gradbinca s sedežem blizu Salzburga formalno ni seznanjen, pojasnjujejo v Darsovi službi za komuniciranje.
Alpine Bau se je posla lotil leta 1964 z vsega 28 zaposlenimi, danes pa je v matični družbi 6500 zaposlenih in v celotni skupini kar 15.000. Pred sedmimi leti je skupino prevzel španski mešani koncern FCC in lani postal edini lastnik. V Alpine Bau naj bi bil vložil približno 700 milijonov evrov.
Po poročanju avstrijskih medijev gre za enega največjih insolvenčnih postopkov v polpretekli avstrijski zgodovini. Vodstvo koncerna naj bi predlagalo prisilno poravnavo, ker prostovoljna ni uspela. Samo lani naj bi pridelali 450 milijonov evrov izgube. Upnikom naj bi ponujali poplačilo petine vseh terjatev v dveh letih ter se zavezali h koreniti finančni in poslovni sanaciji.
Kaj pa oprema?
V Darsu se še kar nadejajo, da bodo predor, z odsekom hitre ceste med Koprom in Izolo vred, v uporabo predali do poletja 2014. Toda, to bo v veliki meri odvisno tudi od dogodkov, povezanih s skorajšnjim razpisom za elektro-strojno opremo predora. Dars se bo tokrat potegoval za evropski nepovratni denar. Šlo naj bi za petino vrednosti celotne naložbe, ki naj ne bi presegla 12 milijonov evrov, saj bo novi razpis obsegal zgolj montažo opreme, ne pa tudi njenega kasnejšega vzdrževanja. Razpisno dokumentacijo mora najprej potrditi ministrstvo za infrastrukturo in prostor.
Takoj, ko jim bo dalo zeleno luč, bodo razpis za 40 dni objavili na portalu javnih naročil, obljubljajo v Darsu. Ali se bo to zgodilo še ta mesec, pa si ne upajo napovedati.
MIRJANA CERIN