Nadure, ki niso plačane

LJUBLJANA > “Položaj delavcev ni dober. Dejstvo je, da se obseg njihovih pravic zmanjšuje,” je ob prazniku dela ocenila profesorica s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Polonca Končar. Problem je predvsem v razkoraku med pravno ureditvijo in vsakdanjim življenjem. Četudi je zakonodaja dobra, človekovo dostojanstvo v praksi ne velja za vrednoto, je pojasnila.

V luči kršitev pravic delavcev oziroma “osnovne civilizacijske vrednote” se je posebej obregnila ob neoliberalen pristop, ekonomsko miselnost, da je vse odvisno od dobička. Celovit razvoj vedno vključuje ekonomski in socialni razvoj, “ločevanje pa ne vodi nikamor”, je izpostavila.

Slovenija v EU izstopa po obsegu nadurnega dela

Med kršitvami delavskih pravic je omenila kršitve, povezane z izplačevanjem plač, ki so že star problem, delovnim časom in odpovedmi pogodb o zaposlitvi.

Slovenija glede na preostalo EU izstopa prav po obsegu nadurnega dela in njegovem neplačevanju. Sicer pa do kršitev prihaja povsod, glede na izkušnje iz sodelovanja v Evropskem odboru za socialne pravice, zadolženem za nadzor izpolnjevanja Evropske socialne listine, tudi v zahodnoevropskih državah, je povedala Končarjeva.

Kot je poudarila, se strinja s sindikati, ki trdijo, da so največje breme krize doslej nosili prav delavci in da je čas za preobrat. “Vprašanje pa je, kakšen naj bi bil ta preobrat,” je opozorila.

Bi bil lahko to izvzem dodatkov iz minimalne plače, ki ga zahtevajo predstavniki delavcev? “Zagotovo, vendar osebno menim, da bi bila potrebna reforma plačnega sistema v celoti, ne samo minimalne plače. Če je kakšno področje potrebno prevetritve, je to področje plač,” je menila.

Preobrat: spoštovati, kar je zapisano v delovni zakonodaji

Skladno s tem priporoča ponoven premislek o ureditvi plač tako v javnem kot v zasebnem sektorju, zaveda pa se, da se sprememb na tem področju ne da vpeljati čez noč.

Sicer pa bi bil preobrat, tako sogovornica, že to, da bi spoštovali, kar je zapisano v delovni zakonodaji. Tu ima posebej pomembno vlogo država, ki bi se morala začeti držati finančne discipline in s tem prispevati k odpravi težav mnogih podjetij ter na splošno ravnati tako, da bi bila zgled drugim delodajalcem.

“Na vsak način bi bilo treba odpraviti predpise, ki povprek predvidevajo upokojevanje in onemogočajo novo zaposlovanje,” se je dotaknila varčevanja v javnem sektorju. Država se v takih primerih poslužuje drugih oblik dela, a jih uporablja na nezakonit način, poleg tega pa preobremenjuje obstoječe zaposlene, je dejala. Prenehati bi morala s kršitvami, povezanimi s prostovoljnim pripravništvom in študentskim delom, je naštela.

“Končno pa so se v preteklosti prav v državnih institucijah pojavile pogodbe, s katerimi so se morale ženske zavezati, da v določenem času ne bodo zanosile,” je spomnila.

Zavzela se je tudi za zadostno število inšpektorjev. “Že od kar smo ratificirali Evropsko socialno listino, kršimo nekatere njene določbe, na primer zato, ker imamo, tudi primerjalno pravno gledano, vedno premalo inšpektorjev,” je navedla.

Pri odpravljanju težav v praksi bi po besedah Končarjeve koristilo tudi, če bi odpravili potrjevanje zakonov po hitrih postopkih, “ki prinašajo samo konflikte med različnimi predpisi in zmedo, kar vodi v kršitve”. “Nomotehnika pri nas, na žalost, zelo šepa. In ekonomska kriza ne bi smela biti razlog, da vse zakone sprejemamo po hitrem postopku,” je prepričana.

Sprememba davčne zakonodaje

Novi reformi trga dela ni naklonjena, saj se učinkov zadnje iz leta 2013 še ne da prav izmeriti, rigiden pa naj ne bi bil niti predhodni zakon o delovnih razmerjih iz leta 2002.

Namesto tega bi morala vlada nemudoma reformirati davčni sistem. “Vedno je treba poudarjati, da problemi na trgu dela niso rezultat delovne zakonodaje, veliko problemov bi odpravili tudi s spremembo davčne zakonodaje,” je zatrdila.

Na vprašanje, ali sindikati še vedno opravljajo svojo osnovno nalogo, je pravnica odvrnila: “Da in ne.” Kot problematično je izpostavila dejstvo, da je število delavcev, včlanjenih v sindikate, v zadnjih 20 letih upadlo za dobrih 20 odstotkov. “Vprašanje je, zakaj je tako,” je dejala. Mogoče zaradi novih oblik dela, razmišlja.

Sindikati so se vedno zavzemali za zvišanje plač, sama pa je dolgo pogrešala, da bi se ukvarjali tudi s kakšnimi drugimi zadevami. “Šele v novejšem času so začeli posvečati pozornost varnosti in zdravju pri delu, problematiki nadurnega dela ipd. Ta vprašanja dolgo časa niso bila predmet njihove pozornosti in to se odraža tudi v kolektivnih pogodbah,” je posvarila.

“Sicer pa so sindikati postali pomemben, že skorajda političen dejavnik v državi. Nedvomno so razmeroma uspešni tudi pri tristranskem socialnem dialogu,” je povedala. V tej luči pa se ji zdi problematična praksa, da mora v Sloveniji priti do konsenza med socialnimi partnerji glede vsakega zakona. Takšno razumevanje posvetovanja je napačno, verjame.

Pogovor je sklenila s svarilom, da se ne sme pristajati na nepremišljeno zniževanje dosežene ravni varstva delavcev, saj bi bilo njeno ponovno vzpostavljanje “zelo težko, polno konfliktov in dolgotrajno”.

STA