Nagrajeni za skrbno obnovljene domačije
Devet primorskih stavb je Združenje zgodovinskih mest v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za arhitekturo in zavodom za varstvo kulturne dediščine včeraj nagradilo za zgledno in strokovno obnovo. Iz vse Slovenije je nagrajenih 17. Priznanje so prejele obnovljene domačije, gospodarska poslopja in cerkve v Goriških Brdih, Idriji, Kopru in na Krasu.
PRIMORSKA > Hiša v Kozani v Goriških Brdih lastnikov Mitje Žagarja in Zdenke Truden s sestrama Klaro in Zvonko, kraška domačija v Ivanjem Gradu na Krasu družine Arandjelović, občinski informacijski center v nekdanji topilnici živega srebra v Idriji ter rudarska hiša v Idriji, njen lastnik je Zdravko Willer, kraška domačija v Tupelčah na Krasu (v lasti Antona, Edvarda in Erne Abram), hiša v Senožečah, ki sta jo obnovila Lucija in Damjan Stepančič, stara kaplanija v Škocjanu pri Divači, v njeno obnovo je večino dela vložil lastnik sam, Tržačan Pier Paolo Sonnoli, pravnuk nekdanjega škocjanskega učitelja in župana Albina Štreklja, ter še dve zgledno obnovljeni cerkvi - sv. Andreja v Gočah v Vipavski dolini (nad obnovo je bdel župnik Ivan Furlan) ter sv. Blaža v Kopru, za njeno urejeno podobo so poskrbeli v nadškofiji v Kopru. To je seznam stavb kulturne dediščine na Primorskem, ki jih je posebna komisija Šole Prenove, ki deluje v okviru Združenja zgodovinskih mest Slovenije, uvrstila na ožji seznam 17 najbolj kakovostno obnovljenih objektov kulturne dediščine v Sloveniji. Včeraj so jim v Novem mestu podelili priznanja.
Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije pojasnjuje vzvod za ta priznanja, ki jih podeljujejo prvič. Pravi, da so skupaj s partnerji v prazničnem letu evropske kulturne dediščine tudi na ta način dodali svoj prispevek k razvojnemu ohranjanju slovenske arhitekturne dediščine. Evropska komisija je namreč ob razglasitvi evropskega leta kulturne dediščine, ki je bilo lani, zapisala, da “ideali, načela in vrednote, ki so del evropske kulturne dediščine, ustvarjajo skupni vir spomina, razumevanja, identitete, dialoga, kohezije in ustvarjalnosti za Evropo. Kulturna dediščina je za evropsko družbo bistvenega pomena s kulturnega, okoljskega, družbenega in gospodarskega vidika.”
V ocenjevanje komisiji je bilo predlaganih 50 lastnikov oziroma njihovih obnovljenih in prenovljenih stavb. V komisiji so sodelovali arhitektki Živa Deu in Anja Planišček ter slikarka Mateja Kavčič. Priznanja najboljšim je podelil Vojko Stopar, odhajajoči državni sekretar na ministrstvu za kulturo.
