Naj bo svetovni dan Zemlje vsak dan

SLOVENIJA > Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network, Wilson Centra in ameriškega ministrstva za zunanje zadeve prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaževanju okolja s plastiko. Prav tako so v Earth Day Network obiskovalcem svoje spletne strani ponudili izračun svojega “prehranskega odtisa”, torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo.

Namesto velikih čistilnih akcij pa tokrat ljudi vabijo, da se lotijo “individualne čistilne akcije” in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberejo smeti iz svoje okolice. Tako akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij.

Prek spleta so se angažirali tudi strokovnjaki, ki te dni razpravljajo o varovanju okolja v okviru spletnih seminarjev, konferenc in okroglih miz.

Tudi Slovenija za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa

Na slovenskem okoljskem ministrstvu ob dnevu Zemlje poudarjajo, da je ohranjena narava pomemben zaveznik pri blaženju podnebnih sprememb, zato spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.

Zoper sušo z namakanjem

Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da v zadnjem obdobju praktično ni leta, ko se ne bi vsaj v delu Slovenije spopadali s sušo. Eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe je namakanje - ministrstvo letno izda odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, želeli pa bi si jih še precej več. V programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 je bilo za izgradnjo in posodobitve namakalnih sistemov namenjenih skoraj 15 milijonov evrov.

“O tujerodnih vrstah”Odpovejte se gojenju tujerodnih vrst”

Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. "Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami," so pozvali.

V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Na področju odpadne vode vsako leto za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.

“Imamo dolžnost, da delujemo v najboljšem interesu tega planeta”

“Imamo dolžnost za skrb, dolžnost, da delujemo v najboljšem interesu tega planeta, zdaj in za vedno,” je ob abrahamu dneva Zemlje izpostavila dr. Shé M. Hawke, predstojnica Mediteranskega inštituta za okoljske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. Spomnila je, da poleg 50. dneva Zemlje letos obeležujemo tudi 60. obletnico slovenskega Nacionalnega inštituta za biologijo. “S pomočjo biotske raznovrstnosti planet Zemlja vzdržuje vse, kar ljudje počnemo, vzdržuje pa tudi druge vrste. Ljudje torej nismo edina vrsta zemeljskega okolja, vendar imamo veliko nadzora nad dogajanjem tukaj na Zemlji. Zato imamo dolžnost za skrb, dolžnost, da delujemo v najboljšem interesu tega planeta, zdaj in za vedno,” je izpostavila dr. Hawke.