Naj poenostavijo zakone
Župani so na zadnjih posvetih s predstavniki vlade omenili tudi nekaj konkretnih predlogov, kako bi z enostavnimi ukrepi racionalizirali lokalno samoupravo in privarčevali več kot s predvidenim nižanjem povprečnine.
PIVKA, TOLMIN > Eden glavnih sogovornikov vlade v pogajanjih z občinami je predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj iz Pivke, kipravi, da je krčenje prihodkov občinam možno samo s sočasnim nižanjem stroškov.
Za dolgoročne prihranke
Najlažja in najhitrejša rešitev bi bila krčenje stroškov dela. Toda občine določajo stroške samo za občinske uslužbence, za vse ostale (v vrtcih, šolah, domovih upokojencev ...) pa država. Če bi se vlada dogovorila s sindikati za znižanje teh plač za pet odstotkov, bi se posledično zmanjšali tudi izdatki za te namene v občinskih proračunih.
Naslednja možnost je število otrok v skupinah ali učencev v razredih, vendar bi s tem posegli v kakovost otroškega varstva in izobraževanja.
Bi pa občine podprle spremembo delovne obveznosti v vrtcih in šolah, kjer ta ne dosega običajnih 40 ur na teden.
Manj birokracije, več denarja
Veliko možnosti za prihranke v občinah vidijo v spremembah številnih birokratskih postopkov, na primer postopka za porabo državnih sredstev za občinske projekte, ki je mnogo bolj kompliciran kot postopek za pridobitev denarja iz evropskih skladov.
Drugo področje je urejanje prostora. Te posege država neusklajeno izvaja prek številnih ministrstev in agencij, zato trajajo postopki priprav občinskih prostorskih načrtov tudi sedem ali celo deset let. “Če bi koordinacijo prevzel en resor in bi ti postopki tekli hitreje, bi lahko občine s prostorskimi akti naredile mnogo več za razvoj gospodarstva,” je prepričan Smrdelj. Prav tako bi lahko občine prihranile, če bi lahko kupovale kmetijska zemljišča in jih šele nato spremenila v stavbna (zdaj lahko kupujejo samo stavbna zemljišča, ki so dražja) in če bi imele možnost razlastitve v primerih, ko jih nekateri lastniki izsiljujejo z visokimi cenami zemljišč. Prav to je eden glavnih razlogov, da kraškim in istrskim občinam ni uspelo izpeljati projekta oskrbe Krasa in Istre s pitno vodo.
Nesmiselna jamstva
Podoben učinek bi imela tudi sprememba zakona o agrarnih skupnostih, ki imajo v lasti tudi veliko zemljišč ob naseljih. “Lastništvo agrarnih skupnosti se je razpršilo med sto in več oseb, med katerimi je vedno najmanj 15 odstotkov mrtvih, poleg tega se kdo vedno ne strinja s prodajo,” Smrdelj nazorno opiše eno od težav.
Tolminski župan Uroš Brežan poskuša vplivati na državo tudi kot državni svetnik. Za primer navaja zanj nesmiselno finančno jamstvo za zapiranje deponij odpadkov in predpise o odvajanju in čiščenju odplak. “Do konca leta 2017 bi morali zgraditi še deset čistilnih naprav s kanalizacijskimi omrežji, kar bi stalo 15 do 20 milijonov. To je neizvedljivo z gradbenega in administrativnega vidika, nesmiselno z vidika vpliva na okolje in končno popolnoma negospodarno.”
O teh in še kakšnih predlogih se bodo v prihodnjih tednih pogovarjali z vlado - predvidoma do marca. “Že ko je država občinam za leto 2013 zmanjšala povprečnino za dvesto milijonov, smo na to pristali ob pogoju, da nam za deset odstotkov zmanjša stroške, vendar nas je razbremenila le za tri odstotke. Zato imamo že zdaj luknjo. Če nam bo država še krčila prihodke brez zmanjšanja stroškov, bo občinam zmanjkalo denarja za plače v vrtcih in domovih za upokojence,” opozarja Smrdelj.
MUZ, AS
