Najbrž rez v plače
Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove naj bi prihodnje leto za zdravljenje bolnikov dobile še 6,1 odstotka manj denarja kot letos. Kljub svarilom zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja, naj skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) takšnega predloga ne podpre, saj gre za začetek konca slovenskega zdravstva, se je včeraj zgodilo prav to.
LJUBLJANA, PRIMORSKA> V obeh primorskih regionalnih bolnišnicah so nad odločitvijo skupščine ZZZS osupli.
S trezno glavo
V Izoli in Šempetru poudarjajo, da so nujne celovite sistemske rešitve, ki jih zdravstveno ministrstvo že pripravlja. Odločitve na hitro in povprek so lahko škodljive, zato pozivajo k odločanju s trezno glavo.
Gantar: “Zavzemam se tudi za participacijo bolnikov s simboličnim doplačilom enega evra za, denimo, vsak recept, pregled in druge storitve.”
Direktorjem bolnišnic je zdravstveni minister Tomaž Gantar že pred tedni predstavil ukrepe, ki jih pripravlja. Med njimi so spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti (zajemajo organizacijo dela), v javni razpravi je zakon o zdravilih, sledila bosta zakon o lekarniški dejavnosti in o bolnikovih pravicah. Gantar je direktorje tudi prosil, naj pripravijo podatke o delovanju vseh oddelkov, zlasti glede obremenjenosti, in tudi za predloge, kje bi bolnišnice lahko združile dejavnosti.
Rezi v zdravljenje
Skupščina ZZZS pa je včeraj potrdila predlog finančnega načrta ZZZS za prihodnje leto. Obravnavati ga mora še vlada, ki ima ob tem možnost veta.
Gantar predlogu ZZZS nasprotuje, saj znižuje odhodke za zdravstvene storitve v prihodnjem letu za 6,1 odstotka. Proti predlogu pa sta včeraj glasovali le predstavnici zdravstvenega ministrstva v skupščini, predstavnik ministrstva za finance se je glasovanja vzdržal.
Celotni prihodki ZZZS bi po tem predlogu prihodnje leto znašali 2,29 milijarde evrov (za 3,1 odstotka manj od pričakovanih letošnjih prihodkov), toliko naj bi bilo tudi odhodkov. Tako ZZZS ne bi več posloval z izgubo.
Odhodki za zdravstvene storitve bi se - tako predlog - nominalno znižali za štiri odstotke, kar je realno za 6,1 odstotka (glede na pričakovano letošnjo realizacijo). Ob upoštevanju prenosov dela stroškov, ki jih je oziroma jih bo ZZZS opravljal v obdobju 2011- 2012 in 2012-2013, bi bili odhodki za zdravstvene storitve v prihodnjem letu za 8,6 odstotka nižji od ocenjenih za letos.
Gantar je na skupščini povedal, da predloga ne podpira, saj takšnih krčenj denarja slovensko zdravstvo ne bo preneslo. Poudaril je, da ministrstvo pripravlja več zakonskih sprememb, ki jih bodo predstavili prihodnje leto, v parlament pa poslali po skrajšanem ali nujnem postopku. Vendar njegova svarila niso zalegla.
Varčevati povsod, tudi pri plačah
V.d. direktorja šempetrske bolnišnice Darko Žiberna poudarja, da je varčevanje nujno na vseh ravneh, v vseh zdravstvenih ustanovah. Omenja racionalno nabavo zdravil in drugega medicinskega materiala, reorganizacijo dejavnosti (v Šempetru že nastaja) in spremembe urnikov ambulant (bolniki naj jih ne bi občutili).
“Vse to in drugi varčevalni ukrepi so stvar ustanov, a to ne bo dovolj. Nujno bo začasno znižanje plač v zdravstvu, ko bi bil del plače variabilen - da bi stimulirali tiste, ki več in kakovostno delajo,” meni Žiberna.
Podpira zamisel o krčenju košarice pravic. Očistili bi jo stroškov, ki v zdravstvo ne sodijo, kar je Gantar že najavil. “Zavzemam se tudi za participacijo bolnikov s simboličnim doplačilom enega evra za, denimo, vsak recept, pregled in druge storitve.”
Podobno kot v Šempetru tudi v Izoli klestijo materialne stroške in si prizadevajo racionalizirati poslovanje. “Sklep skupščine ZZZS je presenetljiv,” pravi direktor Jani Dernič. Podobno kot Žiberna pravi, da “že letos dobivamo manj denarja in so tudi zato vse regionalne bolnišnice v izgubi. Če ga bo še manj, ne vem, kako bomo sploh delali. Zato so nujni premišljeni sistemski ukrepi.”
JASNA ARKO, STA
