Najmanj varno mesto za ženske je - dom
Nasilje nad ženskami je izjemno razširjen pojav; tudi v Sloveniji. Psihično nasilje (zmerjanje, kričanja, poniževanje ...) je izkusila že vsaka druga Slovenka, vsaka peta pa doživlja fizično nasilje. V večini primerov ga povzročajo njihovi partnerji. Dom tako še vedno ostaja najbolj nevarno mesto za ženske, intimni partner pa najhujši sovražnik.
KOPER, PRIMORSKA > Danes, ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami, bodo po več slovenskih mestih, tudi na Primorskem, opozorili na to perečo problematiko. Od 12. do 16. ure bodo o preprečevanju nasilja in ustreznem ravnanju v primerih nasilja javnost obveščali v koprski Taverni. Svoje dejavnosti bodo v sodelovanju s Policijsko upravo Koper predstavili sodelavci Kriznega centra za otroke in mladostnike Marelična hiša, ki deluje v sklopu Centra za socialno delo (CSD) Koper, Krizni center za žrtve nasilja Piran, ki sodi pod okrilje piranskega CSD, Regijska varna hiša Kras, nad katero bdi CSD Sežana, in Društvo za nenasilno komunikacijo (enota Koper).
Kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu kazenskega zakonika je v porastu. Lani je bilo takih postopkov pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici 19, v letošnjem letu pa (do danes) 13. Obdolženci so večinoma moškega spola.
Obiskovalcem bodo delili informativna gradiva, na voljo bodo za pogovor, predstavili bodo pravni priročnik in mobilno aplikacijo Varna, namenjeno ženskam, ki doživljajo nasilje. Mladi iz Dijaškega doma Koper pa bodo pripravili predstavo na temo nasilja v družini.
V Evropi vsak dan umre sedem žensk za posledicami nasilja v družini, ki ga povzroča moški storilec.
“Žalostno je, da se največ nasilja dogaja prav tam, kjer bi se človek moral počutiti najbolj varnega - v družini,” pravi Jana Peršič, vodja Kriznega centra za žrtve nasilja Piran, edinega tovrstnega zatočišča na Primorskem. V petih letih, kar je center odprl svoja vrata, so gostili že 437 žensk in otrok; samo lani se je tja pred nasiljem zateklo 64 žensk in 36 otrok. Polovica uporabnic prihaja z obalno-kraške regije. “Nasilje, ki se dogaja za zaprtimi vrati stanovanj, ni samo problem posameznikov, ki v teh stanovanjih živijo, ampak celotne družbe. Je ogledalo tega, kako živimo, kako smo kot družba odgovorni in kako ravnamo v odnosih do žensk, otrok in ostalih ranljivih skupin,” opozarja Peršičeva.
25. november je bil razglašen za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami na prvi feministični konferenci Latinske Amerike in Karibov v Bogoti leta 1981, in sicer v spomin na sestre Mirabal, ki so bile brutalno umorjene v času Trujillove diktature v Dominikanski republiki leta 1960.
Zato je nujno, da tovrstno ozaveščanje na različne načine izvajamo vse dni v letu, ne le na mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, dodaja. “Ljudje imamo različne izkušnje, različne poglede ... Potrebno se je pogovarjati in spodbujati kulturo nenasilja,” opozarja Peršičeva.
PETRA VIDRIH