Najprej zagotoviti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo

SLOVENIJA > V. d. generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je dejal, da “prehajamo v fazo zaključnih ukrepov, ki so neposredna posledica poplav”, a da “normalnega stanja še nekaj časa ne bo”. Glede na nekoliko bolj prijazno vreme se razmere nekoliko izboljšujejo, ne glede na to pa intervencijske enote ponekod še vedno izvajajo aktivnosti za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, je dejal Behin.

“Cilj je, da čim hitreje vzpostavimo gospodarstvo na prizadetih območjih,” pa je po današnjem sestanku s predstavniki gospodarstva povedal gospodarski minister Matjaž Han. Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, nekatera pa so že opozorila, da bo dosegla več deset milijonov evrov. V celoti je med drugim uničena proizvodnja v KLS Ljubno, poplavilo je tudi celotne proizvodne prostore BSH hišni aparati Nazarje. Direktor Boštjan Gorjup je povedal, da so se dogovorili, da bo vlada omogočila subvencioniranje čakanja na delo. “V družbah z veliko škodo se predlaga 100-odstotno subvencioniranje, v tistih, ki so vezane na poškodovane družbe, pa 80-odstotno,” je povedal Han.

“Cilj je financiranje dela v celoti v času, ko proizvodnje stojijo, ter omogočanje likvidnostnih posojil SID banke in podjetniškega sklada glede na velikost podjetja, da prebrodimo približno pol leta,” je dejal Gorjup. Kot je dodal, so se na sestanku, na katerem je bil navzoč tudi minister za delo Luka Mesec, dogovorili za sofinanciranje po obstoječih shemah do 60 odstotkov nakupa nove opreme.

Po Hanovih besedah bodo od vlade skušali čimprej dobiti zeleno luč, da lahko pripravijo konkretne predloge in da lahko o njih čimprej odloča parlament. “Časovnica je sicer zelo vprašljiva, ne bo tako hitra, kot si lahko nekateri predstavljajo, zato je pomembno, da hitro in konkretno sprejmemo ukrepe,” je še dejal Han.

Vzpostaviti bo treba tudi prometno infrastrukturo, pri tem pa bo treba po Gorjupovih navedbah skupaj z infrastrukturnim ministrstvom pritisniti na vse institucije, da do tega s pomočjo Evrope pride v nekem doglednem času. “Naša naloga je, da odreagiramo in da poskušamo sanirati škodo, ki je nastala,” je povedal Han in opozoril, da je treba pohiteti tudi zato, ker bo konkurenca slovenskemu gospodarstvu zagotovo izkoristila težave v Sloveniji.

Han je po sestanku, ki so ga imeli predstavniki pristojnih ministrstev s predstavniki obrtno-podjetniške zbornice, gospodarske zbornice, trgovinske zbornice, turistično gostinske zbornice in civilne zaščite, dejal še, da je na športnih objektih veliko škode, a da to trenutno ni prioriteta. “Najprej moramo omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo ter nato v naslednji fazi s posebnim zakonom pomagati športu,” je navedel.

Ministrica Bratušek: Naša prva skrb je po vsej Sloveniji zagotoviti prevoznost

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ob ogledu stanja prometne infrastrukture v Škofji Loki in Poljanski dolini poudarila, da je “prva skrb po vsej Sloveniji zagotoviti prevoznost," ki se hitro izboljšuje, s čimer se tudi prioritete na področju investicijskih projektov spreminjajo.

Ni še znano, kateri investicijski projekti bodo zaustavljeni. Ministrica je napovedala, da morajo Direkcija RS za infrastrukturo, Družba za avtoceste v RS in Slovenske železnice v roku enega tedna pripraviti predlog, da bo gradbena operativa skupaj z inženirskimi ekipami na voljo za najbolj nujne ukrepe. Po sestanku s koncesionarji in nekaterimi drugimi gradbenimi podjetji je izrazila optimizem, da nenujnih investicijskih projektov vendarle ne bo treba množično ukinjati, saj se z največjimi izzivi soočajo na dveh koncesijskih območjih, gorenjskem in celjskem. Koncesionarja s teh območjih sta zagotovila, da razpolagata s potrebno mehanizacijo in kadri.

“Zaenkrat pravijo, da ne primanjkuje ekip, glede na to, da imamo največje izzive na dveh koncesijskih območjih, bodo tudi vsi ostali pripravili seznam, koliko gradbene mehanizacije in ljudi lahko dajo na voljo, ko se bo pojavila potreba," je dejala.

Slovenija hvaležna za pomoč, von der Leyen jutri na ogled prizadetih območij

Pomoč in podporo Sloveniji pri soočanju z najhujšo ujmo v zgodovini države so medtem Sloveniji med drugim ponudili Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Italija, Nemčija, Črna gora, Srbija, Grčija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Poljska, Bolgarija, Romunija, Slovaška, Francija, Luksemburg, Portugalska, Nizozemska, Izrael, Velika Britanija, ZDA in Armenija.

“Slovenija v teh težkih razmerah ni sama, imamo veliko držav prijateljic in mednarodne podpore, vključno z EU, zvezo Nato in ZDA,” so zadovoljstvo izrazili v kabinetu premierja.

Solidarnost so prek družbenih omrežij poleg predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen med drugim izrazili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Ta je na družbenem omrežju X med drugim zapisal, da je ganljivo videti solidarnost in pogum Slovencev, ki se soočajo s tragičnimi izgubami, ter da je pomoč na poti.

Predsednica Evropske komisije bo na ogled prizadetih območij prišla v sredo. Spremljal jo bo evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Slovenija je v nedeljo prek mehanizma EU na področju civilne zaščite (ERCC) zaprosila za pomoč v mehanizaciji za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest. Za pomoč pri odpravi posledic ujme je zaprosila tudi prek mehanizma zveze Nato za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC).

Prva pomoč iz Nemčije, Francije in Hrvaške

Iz Nemčije in Francije je pomoč že na poti, je včeraj sporočil komisar Lenarčič. Ob tem je širšo evropsko skupnost pozval, naj se odzove na to obsežno katastrofo.

“Po prošnji Slovenije za pomoč v okviru mehanizma EU za civilno zaščito so takoj začele prihajati ponudbe težkih bagrov in inženirskih ekip v pomoč slovenskim kolegom pri odzivu na poplave,” je zapisal Lenarčič.

Francija tako na prošnjo za pomoč Sloveniji pošilja dva bagra z inženirskimi enotami, Nemčija pa dva montažna mostova, dva bagra in ustrezno osebje, so sporočili v Bruslju.

V Slovenijo prihaja pomoč tudi iz Hrvaške. V Dolnjo Bistrico pri Lendavi je že v nedeljo priletel hrvaški vojaški helikopter, hrvaški Rdeči križ pa je v Slovenijo poslal skoraj 20.000 litrov pitne vode. Hrvaška karitas bo zagotovila naprave za razvlaževanje, hrvaška gasilska zveza pa je ponudila pomoč slovenskim gasilcem. Sloveniji je ponudila pomoč tudi Avstrija, in sicer v obliki dveh helikopterjev avstrijske vojske tipa Black Hawk S-70 in Agusta Bell 212, ki bi lahko pomagala pri iskanju in reševanju. Iz BiH prihaja inženirska vojaška enota z mehanizacijo, iz Severne Makedonije pa sto vojakov.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je o poplavah danes po telefonu pogovarjal s slovenskim premierjem Robertom Golobom. Kot je zapisal na omrežju X, so zaveznice “okrepile takojšnjo podporo, vključno s helikopterji, modularnimi mostovi in inženirskimi strokovnjaki”. Stoltenberg je tudi izrekel sožalje prizadetim in solidarnost s Slovenijo.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pa je takoj po ujmi začelo pripravljati tudi vlogo za nepovratno pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Vlogo želijo Evropski komisiji posredovati čim prej, skrajni rok pa je v 12 tednih od nastanka prve škode. “Izkoristili bomo vse možnosti, vključno s predplačilom sredstev,” so napovedali.

“Najprej moramo omogočiti, da ljudje lahko živijo in hodijo v službo,” je poudaril gospodarski minister Matjaž Han (na fotografiji z Boštjanom Gorjupom).