Najšibkejši člen so uporabniki storitev
Zadnji oktober je v znamenju dneva varčevanja, ves mesec pa je namenjen kibernetski varnosti. Čeprav se na prvi pogled zdi, da med njima ni povezave, je ta v sodobnem poslovanju še kako močna. Pogosto so žrtve spletnih prevar podjetja, kjer so v igri velike vsote, pa tudi posamezniki niso izvzeti.
LJUBLJANA > Pred dnevi so predstavniki Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-cert in varnostni inženirji bank in hranilnic, ki so članice Združenja bank Slovenije, pregledali skupne aktivnosti. Ugotovili so, da so letos v Sloveniji večkrat beležili spletne prevare, pri katerih so bile tarče podjetja, znane pa so kot “direktorske prevare”. V teh primerih goljufi preko navidezne elektronske pošte v imenu direktorja podjetja naročijo finančni službi takojšnje nakazilo v tujino. Če v računovodstvu niso dovolj pozorni in to storijo, je denar praviloma izgubljen.
Podjetja, ki poslujejo s tujino, so beležila tudi vdore v elektronsko poslovno komunikacijo in preusmerjanje plačil na račune kibernetskih napadalcev. Nekaj pa je bilo tudi zlorab s pomočjo virusov, ki zašifrirajo vse dokumente, hekerji pa nato zahtevajo plačilo odkupnine v kripto valutah v zameno za vrnitev dokumentov. Hekerji so kar nekaj goljufij izpeljali s pomočjo lažnih spletnih strani.
Več vrst prevar
Poleg “direktorskih goljufij” se pojavljajo še nekatere druge, na primer naložbene prevare. Neznanci obljubljajo hiter donos in zagotovljeno varnost naložbe, ponudba pa je na voljo samo za omejen čas. Goljufije se lahko pojavijo tudi pri spletnem nakupovanju. Niso redka tudi elektronska sporočila z lažnim predstavljanjem bank, ki od prejemnikov pričakujejo, da razkrijejo osebne, finančne ali varnostne podatke. Na prvi pogled so videti verodostojna, na kar se zanašajo spletni kriminalci. Oblik prevar je še mnogo, tudi ljubezenske, pri katerih sleparji prežijo na spletnih mestih za zmenke, za vzpostavitev stika pa uporabijo tudi družbena omrežja ali elektronsko pošto.
So pa strokovnjaki ugotovili, da so prav zaradi dobrega sodelovanja bank in Si-certa v preteklosti preprečili veliko zlorab in nelegalnih transakcij ter obvarovali stranke pred oškodovanjem. Preveriti pa nameravajo možnost vzpostavitve centralne baze znanja in podatkov o zlorabah in sumih, kar bi precej olajšalo tudi preventivne aktivnosti.
Znova so potrdili ugotovitev, da so pri praktični uporabi instrumentov, produktov, aplikacij in naprav, ki so povezane v internet, najšibkejša točka uporabniki storitev in zaposleni v podjetjih. Prav zato je nujno neprestano opozarjanje na kibernetske nevarnosti, pa tudi izobraževanje in osveščanje uporabnikov spleta.