Največ novih zaposlitev je v zdravstvu

LJUBLJANA> Navajajo razloge za omenjeno povečanje, pojasnjujejo pa tudi, da vlada na zaposlovanje nevladnih proračunskih uporabnikov nima vpliva.

Je pa vlada “zaradi zavedanja, da so zaradi splošnega gospodarskega in javnofinančnega stanja potrebni ukrepi tudi na področju omejevanja števila zaposlenih v javnem sektorju” ob rebalansu proračuna pripravila predlog novele interventnega zakona, ki vsebuje določbe o omejevanju zaposlovanja v javnem sektorju, še poudarjajo.

Le delo ali dejanske zaposlitve?

Na vladi opozarjajo, da je treba pri podatkih Ajpesa upoštevati, da gre za izračun števila zaposlenih na podlagi izplačanih ur dela in ne na podlagi podatkov o dejansko zaposlenih. Število zaposlenih je izračunano na podlagi plačanih ur dela, vključno z nadurami, ne vključuje pa tistih zaposlenih, ki prejemajo nadomestilo plače zaradi porodniške ali bolniške odsotnosti nad 30 delovnih dni.

Kot so zapisali v pojasnilu, vlada na zaposlovanje nevladnih proračunskih uporabnikov, pravosodnih organov, občinskih uprav in občinskih javnih zavodov in skladov nima vpliva.

Vse več zaposlenih v zdravstvu

Največje povečanje je bilo na področju zdravstva (za 590 ali 1,86 odstotka), kjer so ustanoviteljice zdravstvenih domov in lekarn tudi občine. Sledita področje socialnega varstva (povečanje za 223 zaposlitev oz. za 2,02 odstotka) ter vzgoje in izobraževanja (povečanje za 119 oz. 0,21 odstotka), kjer so ustanoviteljice osnovnih šol in vrtcev občine.

Po vladnih navedbah je na področju izobraževanja rast števila zaposlenih povezana z večjim številom otrok in z večjo vključenostjo otrok v vrtce. V šolskem letu 2009/10 se je v vrtce vključilo 5158 otrok več kot leto pred tem. Tako je bilo skupaj vključenih 71.124 otrok, medtem ko je bilo leto poprej v vrtcih 66.000 otrok.

V letu 2011 pa so bile potrebne še dodatne zaposlitve, saj je v šolskem letu 2010/11 v vrtce vključenih že 76.000 otrok, torej dodatnih 5000 več kot preteklo leto. Kot drugi razlog za povečevanje zaposlenih v izobraževanju pa navajajo večjo ponudbo visokošolskih programov, razvoj izobraževanja odraslih ter vseživljenjsko učenje.

Razlog: staranje prebivalstva

V zdravstvu je po navedbah z vladne spletne strani večje število zaposlenih posledica staranja prebivalstva in povečanih potreb po zdravstvenih storitvah zaradi povečanja obolevnosti prebivalstva, hitrega razvoja medicinskih tehnologij, treba pa je upoštevati tudi kadrovsko stanje v zdravstvu, ki že nekaj let beleži kadrovske primanjkljaje, ter spremenjene oblike dela (nadomeščanje podjemnih in avtorskih pogodb).

V socialnem varstvu se zaradi staranja prebivalstva povečuje število domov za starejše in s tem tudi število zaposlenih v teh domovih.

“V primeru, da bi ob opisanih razlogih želeli ohraniti nespremenjeno število zaposlenih, bi morali poslabšati kadrovske normative v vseh omenjenih dejavnostih, za kar doslej ni bilo pripravljenosti ne na strani politike ne na strani stroke in civilne družbe,” so še zapisali na vladni spletni strani.

Nove zaposlitve tudi na ministrstvih

Sicer pa so posebej izpostavili tudi gibanje števila zaposlenih v organih državne uprave v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Število zaposlenih v organih državne uprave se je v tem času povečalo za 46, od tega v civilnem delu za 23.

Kot navajajo, se je na primer število zaposlenih povečalo na ministrstvu za obrambo, in sicer v Upravi RS za zaščito in reševanje za 25. Na finančnem ministrstvu se je število zaposlenih povečalo za 17, od tega na davčni upravi za 14. V upravi za izvrševanje kazenskih sankcij se je število zaposlenih povečalo za 24, v Slovenski vojski za 16, na notranjem ministrstvu za 14, a se je na policiji število zaposlenih znižalo za 17.

Ponekod v državni upravi se je število zaposlenih tudi zmanjševalo, z ministrstva za promet je na primer 35 zaposlenih prešlo na novo nastalo Javno agencijo za civilno letalstvo RS.

STA