Največ rušenj črnih gradenj v Istri, Ljubljani in Celju

SLOVENIJA > Lani so inšpekcijski zavezanci sami izvršili 255 inšpekcijskih odločb, inšpekcija pa eno odstranitev nelegalnega objekta. Legalizacij objektov je bilo 175, je pojasnila direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha.

Konec leta 2023 so imeli v izvršilnih postopkih 2914 zadev, mednje sodijo tudi primeri odlogov izvršb - lani so jih odobrili 32 - in primeri, "ko so bili objekti že podrti, ni pa bila recimo izterjana vsota, ki jo je država založila za izvršilni postopek". Izterjave sicer vodi Finančna uprava.

Direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha je poudarila, inšpekcijskih postopkov ne uvajajo glede na to, “kdo kaj je, ampak glede na to, kakšna je kršitev”.

Letos za rušenje “zrelih” 100 objektov

Po zadnji oceni gradbene inšpekcije je za rušenje letos “zrelih” 100 objektov, glede na prioritete in že opravljene postopkovne korake pa je cilj rušenje 30 do 40 objektov. Do štirih izvršb, večina jih je vezana na slovensko Istro, je že prišlo - tri so inšpekcijski zavezanci izvedli sami, eno je izvedla država. V naslednjih dveh mesecih je v načrtu od 10 do 17 izvršb. Inšpekcijske zavezance o datumu izvršbe obvestijo mesec dni vnaprej, je povedala direktorica gradbene inšpekcije.

Na vprašanje, kako je z rušitvami v romskih naseljih, kjer so objekti prav tako zgrajeni nelegalno, je odvrnila, da se inšpekcijskih postopkov ne uvaja glede na to, “kdo kaj je, ampak glede na to, kakšna je kršitev”. “Ko gre za nedovoljene gradnje na tujih zemljiščih, na zemljiščih, ki po namenski rabi niso stavbna zemljišča, se inšpekcijski postopek vodi normalno kakor vsak drug,” je zatrdila Andreja Troha.

“A ko je sklep o dovolitvi izvršbe pravnomočen, lahko zavezanec predlaga odlog izvršbe zaradi nesorazmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom in v tem primeru zakon predvideva tri pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, med drugim, da objekt ne stoji na kmetijskih zemljiščih oziroma da objekt stoji na zemljišču, ki je v lasti zavezanca. Zakon pa tu predvideva izjeme, denimo, da je zavezanec predstavnik ranljive ali depriviligirane skupine ali pa je za to zemljišče ustanovljena stavbna pravica," je pojasnila.

Izvršbe so, tako Andreja Troha, skrajni ukrep pri zagotavljanju zakonitega stanja. “Ni namen, da mi pridemo in rušimo, temveč da so ljudje, ki dobijo odločbo o izvršbi, dovolj odgovorni, da to storijo sami," je poudarila. Časa za to imajo vse do datuma izvršbe. Če objekt porušijo sami, je to zanje tudi ceneje, je opozorila.

Premalo inšpektorjev

Izziv gradbene inšpekcije, ki deluje v okviru Inšpektorata za naravne vire in prostor, pa niso le dolgi in zapleteni postopki, temveč tudi kadrovska slika. Trenutno imajo zaposlenih 52 inšpektorjev, po izračunu iz leta 2017 bi jih potrebovali 156. Nove sodelavce iščejo z razpisi, a odziv ni takšen, kot bi si ga želeli.

Včeraj so na inšpektoratu pojasnili tudi, kako potekajo postopki. Gradbeni inšpektor na podlagi gradbenega zakona inšpekcijskemu zavezancu v primeru nelegalne gradnje oziroma objekta brez potrebnega gradbenega dovoljenja najprej odredi takojšnjo ustavitev gradnje, odstranitev že zgrajenega objekta ali dela objekta, vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugo obliko sanacije objekta ali zemljišča. Zoper tistega, ki obveznosti ne izpolni v roku, sproži postopek upravne izvršbe, ki se lahko konča z rušitvijo objekta s strani države.

Dolgi postopki

Postopki so dolgi, tako ugotovitveni, ki se nanašajo na ugotavljanje skladnosti, kot procesni, ki so povezani s pritožbami in odlogi izvršb, so včeraj pojasnili na inšpekciji.

Gradbena inšpekcija pri odločanju o odstranitvi nelegalnih objektov sicer sledi prioritetam, določenim v zakonu. Prioritetno obravnava nevarne gradnje, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi, javni red in mir, javno varnost ali premoženje večje vrednost, ter objekte v gradnji, saj se v teh primerih še lahko prepreči nadaljnjo gradnjo. nr, sta