Največja težava so omejene količine cepiv

LJUBLJANA > Od aprilske nabave cepiv bo dobra polovica prispela od Pfizer Biontecha, približno polovica od AstraZenece, še nekaj pa od Moderne. Sredi aprila pa naj bi po besedah Marte Grgič Vitek v Slovenijo prispelo tudi cepivo Johnson&Johnson (skupaj okoli 28.000 odmerkov).

V Sloveniji je s prvim odmerkom cepiva bilo cepljenih 240.000 oseb oziroma 11,4 odstotka prebivalstva, z drugim pa 112.000 oseb oziroma 5,4 odstotka prebivalstva. Glede na spol je v Sloveniji več cepljenih žensk, in sicer s prvim odmerkom je bilo cepljenih 13 odstotkov Slovenk, z drugim pa sedem odstotkov, je nanizala nekaj podatkov Marta Grgič Vitek.

Največ cepljenih je v starostni skupini nad 80 let (nad 50 odstotkov), na cepljenje pa se prijavljajo še novi v tej starostni skupini, raste pa tudi precepljenost v starostni skupini od 75 do 79 let (s prvim odmerkom cepljenih 50 odstotkov). Ta teden naj bi po besedah Marte Grgič Vitek zaključili z večino cepljenj za to starostno skupino. Začenja pa se tudi cepljenje starostne skupine od 70 do 74 let, za zdaj je s prvim odmerkom cepljenih 21 odstotkov oseb iz te starostne skupine. V naslednjem tednu bodo po njenih besedah začeli cepiti tudi v starostni skupini od 65 do 69 let, torej v skupini, ki je do zdaj najmanj precepljena.

Grgič Vitkovo so novinarji spraševali tudi o poteku cepljenja, ko so na nekaterih območjih bili cepljeni zdravi mlajši ljudje, drugod pa niso cepili niti starejših. Grgič Vitkova je poudarila, da so cepilni centri ves čas prejemali navodila, kako naj naročajo cepivo glede na to, katera starostna skupina je na vrsti za cepljenje. Upa, da je do primerov, ko so bili morda cepljeni tisti, ki še niso bili na vrsti, prihajalo v manjši meri in morda zato, ker jim je ostalo cepiva, ki ga niso mogli porabiti, ker so nekateri odpovedovali cepljenje. Osebno zagovarja, da se raje cepi nekoga, ki morda še ne bi bil na vrsti, kot da se cepivo zavrže.

Največja precepljenost v zasavski regiji

Povprečna precepljenost po regijah znaša okrog enajst odstotkov, največja je v zasavski regiji, kjer je bilo s prvim odmerkom cepljenih skoraj 17 odstotkov prebivalcev. Razlike v precepljenosti glede na regije nacionalna koordinatorica programa cepljenja pripisuje tudi drugačnemu zanimanju za cepljenje.

Glede neželenih učinkov cepljenja je povedala, da na NIJZ-ju te podatke spremljajo na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja sporočajo v elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju. Od 250.000 cepljenj s cepivom Pfizer Biontech so prejeli 2200 prijav neželenih učinkov, kar predstavlja malo manj kot en odstotek, od 20.000 odmerkov Moderne so zabeležili 39 prijav, z Astrazeneco pa so od 75.000 izvedenih cepljenj prejeli 1068 prijav neželenih učinkov, kar predstavlja okoli 1,5 odstotka. “Najpogostejše splošne težave in spremembe so na mestu aplikacije, potem pa sledijo težave z živčevjem, z mišično-skeletnim sistemom, vezivnim tkivom, prebavili, psihiatričnimi motnjami,” je povedala Marta Grgič Vitek.

25 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju

Od začetka cepljenja do vključno 28. marca letos so na NIJZ sicer prejeli 25 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju. Med resne neželene učinke prištevajo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacijo ali podaljšanje hospitalizacije, trajno okvaro, prirojeno anomalijo, druga klinično pomembna stanja in smrt, je pojasnila.

Glede Moderninega cepiva je bila ena prijava resnega neželenega dogodka. “Šlo je za smrt zaradi pljučnice, vendar se je izkazalo, da je bila oseba cepljena v fazi inkubacije in je prebolevala covida-19, tako da je šlo za smrt, povezano s covidom-19,” je dodala Marta Grgič Vitek. Po cepljenju s cepivom proizvajalca AstraZeneca pa so prejeli deset prijav resnih neželenih dogodkov (0,9 odstotka glede na vse prijave).