Najvišjo vsebnost radona v Sloveniji izmerili v OŠ Črni vrh

LJUBLJANA > Zavod za varstvo pri delu je letos pregledal 85 učilnic in igralnic v 70 slovenskih šolah in vrtcih in v kar 29 izmeril višje vsebnosti radona od dovoljenih. Več kot trikrat presežene mejne vrednosti so izmerili še v vrtcu Idrija, podružnični šoli Lokev, Maminem vrtcu v Ljubljani in v osnovni šoli Prevole. Lani so prekomerne vrednosti izmerili v 34 od skupno 83 pregledanih šolskih prostorov, je navedel danes časnik Dnevnik.

Najvišjo vrednost naj bi izmerili v pritličnih učilnicah osnovne šole v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer bivajo vrtčevski malčki, saj naj bi vsebnost radona v zraku kar 23-krat presegla najvišjo mejno vrednost 400 bekerelov na kubični meter zraka. O problematiki sevanja radona v omenjeni šoli je za danes novinarsko konferenco sklical tudi idrijski župan Bojan Sever.

V program meritev uspejo uvrstiti predvsem območja, kjer pričakujejo več radona

Da podatki časnika vsaj približno držijo, je potrdil tudi Tomaž Šutej z Uprave RS za varstvo pred sevanji. Ob tem pa je pojasnil, da je bila približno polovica merjenj opravljenih v prostorih, kjer so že prej ugotovili povišane vrednosti, in sicer z namenom, da preverijo, ali so vrtci in šole uspešno izvedli predlagane sanacijske ukrepe. Tudi sicer zaradi nizkih finančnih sredstev v program meritev uspejo uvrstiti predvsem območja, kjer pričakujejo več radona.

Meritve pa niso omejene zgolj na šole in vrtce, pojasni inšpektor Šutej: "V večini slovenskih bolnišnic (predvsem v kletnih in pritličnih prostorih) jih je pred približno desetimi leti opravil Institut Jožef Stefan. Večinoma vrednosti niso bile povišane, v nekaterih prostorih (nekdanja lekarna v eni od starejših stavb Splošne bolnišnice Novo mesto, lekarna v Psihiatrični bolnišnici Idrija, delavnica v Psihiatrični kliniki Ljubljana) pa smo morali z inšpekcijskimi postopki ukrepati, da so zavezanci prostore sanirali ali zaposlene premestili." Poleg tega je pod nadzorom še nekaj objektov ministrstva za obrambo.

Na kraškem območju so v preteklem desetletju izmerili povišane vrednosti še na nekaterih policijskih in železniških postajah, v nekaterih zdravstvenih domovih in v enem carinskem uradu, spominja Šutej. Letos so naročili deset meritev v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer je bilo kar pet vrednosti nad 1000 bekerelov na kubični meter, večino zaposlenih pa so premestili v druge prostore. "Z ukrepi v UKC Ljubljana moramo nadaljevati, ker so nekateri zaposleni ostali v teh prostorih, novih podatkov o uspešnosti sanacije pa še nimamo," dodaja sogovornik.

Šutej priznava, da ni neke "varne" koncentracije, pod katero bi bila verjetnost za pljučnega raka enaka nič, vendar je nevarnost pri povprečnem ozadju v zgradbah v Sloveniji neznatna. "Za dolgoletne kadilce je verjetnost, da predčasno umrejo zaradi pljučnega raka, približno deset odstotkov. Za nekadilce, ki so dolgotrajno izpostavljeni radonu 1000 bekerelov na kubični meter, je ta verjetnost približno odstotek," poudarja inšpektor.

Več tvegajo zaposleni in ne otroci

Prav tako opozarja, da je po enoletni izpostavljenosti verjetnost ustrezno manjša glede na dolgoletno izpostavljenost, zaradi česar otroci, ki so radonu izpostavljeni eno leto v vrtcu, ne tvegajo toliko kot zaposleni v več letih.

Šutej še meni, da bi bilo treba posodobiti nekatere pravilnike, vezane na zakon o graditvi objektov, s čimer novih objektov ne bi bilo treba sanirati. "Pri obnovi starih pa je treba paziti, da s prenovami (na primer z novimi zatesnjenimi okni) ne poslabšamo stanja glede radona. Ustrezno moramo izolirati tudi tla," še svetuje predstavnik uprave za varstvo pred sevanji.

STA