Namesto da bi čakalne dobe skrajšali, so zdaj še daljše
Načrt ministrstva za zdravje, da poskusi z neomejenim plačevanjem vseh zdravstvenih storitev skrajšati čakalne dobe, ni obrodil pričakovanih sadov. Nasprotno, te so se od lanske jeseni celo občutno podaljšale. Vlada se je zdaj odločila, da bodo zdravnikom plačevali le izbrane storitve.
LJUBLJANA > Približno 200 milijonov evrov vreden načrt ministrstva za zdravje, da se v 16 mesecih z neomejenim plačevanjem zdravstvenih storitev čakalne dobe prepolovijo, ni prinesel pričakovanih rezultatov.
V sistemu za tretjino več napotnic
Po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana podatki kažejo, da se je lani in letos število napotnic v sistemu v primerjavi z letom 2108 in 2019 povečalo za več kot 30 odstotkov.
141.000
ljudi na prvi pregled in druge zdravstvene storitve čaka dalj, kot je dopustno
Vlada je na zadnji dopisni seji tako določila besedilo predloga novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. S predlogom spreminja 15. člen intervencijskega zakona, ki še vedno omogoča plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar bo po novem to veljalo le za izbrane storitve, ne pa za več za vse.
Katere bodo te storitve, bo predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), in to na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje. ZZZS bo analizo intervencijskega zakona pripravil v 14 dneh.
Ukrep se skladno s predlogom preoblikuje in usmerja k točno določenim zdravstvenim storitvam, kjer so čakalne dobe najdaljše in je zdravstvena korist največja, posledično pa se prilagaja dejanskim razmeram v zdravstvenem sistemu, so pojasnili.
Vključevanje zasebnikov ni predvideno
Predlog novele ne predvideva vključevanja čistih zasebnikov. Zaradi spremenjenega nabora zdravstvenih storitev pa spreminja obdobje poročanja pristojnemu odboru za zdravstvo DZ, znova uvaja tudi razmejitev glede na redni program in storitve nad rednim programom. V zakon je dodana tudi zahteva, da morajo imeti izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki se želijo vključiti v izvajanje ukrepa, v eNaročanju odprte termine, na katere se pacienti lahko naročijo preko portala zVEM.
Do konca marca je zdravstvena blagajna plačala dobrih 137 milijonov za vse dodatne storitve. Preostanek denarja bo namenjen za plačilo tistih zdravstvenih storitev, na katere morajo bolniki čakati najdlje.
Zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države oziroma zdravstvene blagajne vlada predlaga, da DZ zakon obravnava po nujnem postopku.