Naše gospodarstvo se počasi pobira s kriznega dna
Slovenija je lani po prvih ocenah statističnega urada realno zabeležila 2,6-odstotno gospodarsko rast. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) izpostavljajo, da je to najvišja gospodarska rast po začetku krize. Ob tem poudarjajo, da zadnji gospodarski kazalci potrjujejo pričakovanja, da se okrevanje gospodarstva nadaljuje tudi letos.
LJUBLJANA > Anže Podnar iz oddelka za nacionalne račune na statističnem uradu je ocenil, da se je trend rasti v lanskem zadnjem četrtletju nekoliko ustavil, vzroke za to pa vidi predvsem v šibki domači potrošnji. “Potrošnja še vedno stagnira. Če bomo želeli dosegati višjo gospodarsko rast, bo morala končno začeti rasti tudi potrošnja,” je dejal Podnar. Prvič po letu 2008 se je lani zvišala tudi zaposlenost, vendar je bila rast zaposlenosti nekoliko počasnejša od gospodarske rasti. To po Podnarjevih pojasnilih pomeni, da je bila lani večja tudi produktivnost zaposlenih. Lani je v tekočih cenah vrednost BDP znašala 37,246 milijarde evrov, kar je nominalno za tri odstotke več kot leta 2013.
Glavni generator rasti izvoz
Glavni generator gospodarske rasti je bil izvoz, ki je v vseh četrtletjih pozitivno vplival na rast, in to v vsakem četrtletju bolj. Se je pa v zadnjem četrtletju upočasnilo domače povpraševanje. Izvoz se je v zadnjem četrtletju povečal za 8,4 odstotka, predvsem zaradi večjega izvoza blaga, ki je porasel za 9,5 odstotka, pri tem najbolj izvoz motornih vozil. Izvoz proizvodov se je v celotnem letu 2014 povečal za 6,3 odstotka. “Podobno kot v prejšnjem četrtletju je narasel predvsem izvoz motornih vozil in farmacevtskih proizvodov, pri storitvah pa se je povečal predvsem izvoz transportnih storitev,” je pojasnil Podnar.
V Gospodarski zbornici Slovenije so v zvezi s 3,6-odstotnim prispevkom rasti investicij k rasti bruto domačega proizvoda (BDP) poudarili, da gre za rast na račun nadpovprečnih enkratnih učinkov, ki jih v prihodnje ni realno pričakovati. “Sektor investicij se od zadnjega kvartala 2014 dalje ohlaja. Na to kažejo tudi kratkoročni kazalci, saj je bila vrednost opravljenih gradbenih del decembra 2014 zmanjšana že šesti mesec zapored,” so opozorili.
Opozorila GZS
Ponovili so, da je bila 2,6-odstotna lanska gospodarska rast posledica investicij, financiranih z evropskimi sredstvi iztekajoče se finančne perspektive 2007-2013. Svežih virov iz nove perspektive 2014-2020 za investicijske namene v 2015 še ne bo, tudi v letu 2016 bodo še zelo omejeni, so posvarili.
“Ta podatek mora pomeniti predvsem obveznost za odločne ukrepe vlade v smeri strukturnih reform in drugih ukrepov za krepitev konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. Gospodarstvo potrebuje razbremenitve, ne pa novih bremen," dodajajo.
TATJANA TANACKOVIČ