Naše občine so solidarne, ker ne zaupajo državi
Projekt oskrbe Istre in Krasa z vodo je spet na dobri poti, da bo uresničen v prihodnjih treh letih. Župani devetih občin, ki jih povezujejo cevi brestoviškega, ilirskobistriškega in rižanskega vodovoda, so v ponedeljek podpisali dogovor, da bodo solidarno plačevali stroške priprave projektov, če država ne bo dala obljubljenega deleža.
CERJE, SEŽANA> Župani devetih občin, povezanih v projekt oskrbe Istre in Krasa z vodo, so solidarnostni dogovor podpisali na Cerju, v prostorih braniteljem slovenske zemlje. S tem so razbremenili občino Sežano, ki je nosilka projekta, da ne bi zašla v finančne težave, ko bi morala plačati dokumentacijo.
Ne zaupajo državi
Občine državi očitno ne zaupajo, saj so v dogovoru zapisale: “Podpisniki so soglasni, da v primeru, da sredstva s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje ne bodo izplačana skladno s pogodbami, sprejmejo brezpogojni solidarnostni del plačila.” Avgusta jim je sicer ministrstvo s sklepom obljubilo milijon evrov, denarja pa še ni.
Po obnovi in povezavi vodovodnih sistemov bi Rižanski vodovod s Krasa lahko dobil 220 litrov vode na sekundo (zdaj le 110 litrov), z ilirskobistriškega območja pa še 70 litrov na sekundo.
“Podpis dogovora je zelo velik korak naprej. Upam si trditi, da smo na srečanju županov v ponedeljek naredili preboj in da se bo projekt uresničil,” je optimističen Peter Fabiani, v.d. direktorja Kraškega vodovoda Sežana, ki je odgovoren za glavnino priprav projekta. Kot pravi, bodo do konca leta oddali prijavo za kohezijska sredstva na službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S tem bi dobili večino denarja za projekt, ki je ocenjen na približno 48 milijonov evrov. “S časom smo zelo na tesnem, prijava mora biti oddana do konca leta. Plan pa je še vedno tak, da bo projekt končan do leta 2015. Za zdaj od tega ne odstopamo,” je odločen Fabiani.
Nič več birokratskih ovir
Kot kaže, pa bo k projektu odločneje pristopila tudi država. Tako je vsaj razumeti izjavo Leona Behina z ministrstva za okolje za Radio Koper: “Država je jasno povedala, da želi uresničiti kohezijske projekte, ki so nacionalnega pomena, z odstranitvijo birokratskih ovir.”
Devet občin (Miren-Kostanjevica, Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Koper, Izola in Piran) bi tako v treh letih obnovilo vodovodno omrežje, povezalo brestoviški, ilirskobistriški in rižanski vodovod ter postavilo nove cevi, po katerih bi v Istro priteklo dovolj vode. S Krasa bi tako Rižanski vodovod lahko dobil 220 litrov na sekundo (zdaj le 110 litrov), z ilirskobistriškega območja pa še 70 litrov na sekundo.
Bo treba vprašati za soglasje še Italijo?
Devet občin in okoljsko ministrstvo je pogodbo o projektu oskrbe Istre in Krasa z vodo podpisalo februarja lani. Z njo se je ministrstvo zavezalo, da bo plačalo pripravo dokumentacije za transportne vode. A namesto denarja je vlada pred občine postavila novo uredbo in jim naložila presojo vplivov na okolje za črpališče v Klaričih. Tam trenutno črpajo 250 litrov na sekundo, presoja vplivov pa je potrebna za črpališča z zmogljivostjo nad 100 litrov. Kot pravijo na sežanski občini, utegnejo težave nastati zaradi bližine državne meje, saj bo verjetno treba dobiti soglasje Italije. “Morda bi bilo smiselno počakati, da se Slovenija in Italija dogovorita o možnosti uporabe vodnega vira Klariči. A glede na dolgotrajnost meddržavnih postopkov, so občine, da bi pospešile projekt, kljub temu prevzele obvezo za izdelavo presoje vplivov na okolje, ki stane 74.000 evrov in bi jih morala plačati država,” pojasnjujejo v sežanski občinski upravi.
HELENA RACE