Naši kmetje škropijo dražje kot sosedje
Ko bodo slovenski vinogradniki po trgatvi delali obračun svojega dela, bodo, če se bodo primerjali s kolegi v Italiji, morali k stroškom prišteti razliko v ceni škropiv. V Italiji so namreč precej cenejša, za kar pa niso krivi le naši predragi trgovci, temveč tudi italijanska birokracija, ki z zamudo odgovarja na postopke, ki bi omogočali nakup škropiv pri svojih dobaviteljih.
PRIMORSKA>“Že dolgo opažam in tudi opozarjam, da so škropiva, ki jih uporabljam v vinogradih, v Italiji cenejša kot pri nas,” je nejevoljen vinogradnik Marko Sirk iz Biljane v Brdih. Gre za primere povsem enakih tako imenovanih fitofarmacevtskih sredstev, ki pa jih ni moč na trgih posameznih držav EU kupovati tako kot večino drugega blaga.
Razlika v ceni nerazumljiva
Primorski vinogradniki se pri tem primerjajo seveda z italijanskimi. Tako kot pri nas, je Italiji fitofarmacevtska sredstva (v tem primeru gre v glavnem za škropiva proti peronospori in oidiju) moč kupovati le z izkaznico, ki dokazuje, da je kupec usposobljen za ravnanje s temi potencialno nevarnimi snovmi. Tečaj mora opraviti vsaka tri leta.
Marko Sirk je izračunal, da je s cenejšimi škropivi iz Italije na desetih hektarjih vinogradov moč prihraniti približno 2400 evrov.
Marko Sirk je za določene količine nekatere prodajalce uspel prepričati s tem, da ima vinograde tudi na italijanskem ozemlju, za kaj več pa so ga napotili na tečaj za pridobitev dovoljenja v Italiji. Kot še nekateri kmetje, se je obrnil na svetovalno službo pri Vinski kleti Goriška Brda. Podobno kot sam, so tudi tam izračunali, da so v nekaterih primerih enaka škropiva pri nas dražja tudi za 38 odstotkov. “Seveda je cena različna tudi pri različnih dobaviteljih, trgovcih, toda razlike v ceni so na koncu prevelike,” se strinja Irena Benedetič iz svetovalne službe. “Cene pri nas so pač stvar naših trgovcev, pri nabavi na tujem pa naletimo na nenaklonjeno zakonodajo,” pojasnjuje Irena Benedetič.
Zakaj Italijani zavlačujejo?
Trgovati je moč samo s preparati, ki so registrirani v Sloveniji, poleg tega pa zakon o fitofarmacevtskih sredstvih predvideva postopek vzporednega trgovanja. Toda sredstvo je moč nabaviti v tujini le, če v drugi državi potrdijo, da gre za identično tistemu, ki je na voljo pri nas. Dovoljenje za promet z njim izdajo za določen čas. Organ, ki je v državi članici pristojen za izdajo dovoljenja, se mora z odgovorom odzvati v desetih dneh, odločitev pa sporočiti v 45 dneh.
“Kot pravna oseba smo konec aprila na pristojno Fitosanitarno upravo RS (FURS) naslovili postopek za uvoz škropiv iz Italije. Vendar rešitve še ni. Kot ugotavljamo, se zatika v Italiji, kjer ne spoštujejo rokov in zadeva stoji. Zakaj niso zainteresirani za prodajo v Sloveniji, mi ni jasno. Morda so v ozadju kakšni neznani interesi,” ugiba Irena Benedetič. Ali s tem pomagajo svojim vinogradnikom, se sprašujejo mnogi?
Opozorili Evropo
Na problem je pred kratkim kmetijsko ministrstvo opozorila poslanka SDS Patricija Šulin. Minister Franc Bogovič zagotavlja, da pri naši FURS ni nobenih zadržkov do teh postopkov in da njeni delavci vedno opravijo delo, za katero so pristojni. Sosedje Italijani pa se rokov enostavno ne držijo in tako prihaja do zamikov. V letošnjem letu je bilo sicer osem paralelnih vlog rešenih, postopki za to pa so se vlekli povprečno po štiri mesece. Trenutno sta odprti še dve vlogi celo iz lanskega leta in ena letošnja.
Po slovenskih opozorilih na ta problem v evropski komisiji se roki nekoliko skrajšujejo, še vedno pa so predolgi, pravi kmetijski minister.
DAVORIN KORON