Nasprotujejo naselitvi risov
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da je upravljanje z velikimi zvermi neučinkovito. Kot navaja, se medved in volk vse bolj pojavljata tudi na mejnih območjih, hitro se širi šakal, zato nameravana doselitev risov v Slovenijo vzbuja skrb.
LJUBLJANA > Kot navajajo, se pri upravljanju medveda ne upošteva niti leta 2002 sprejeta strategija upravljanja z rjavim medvedom, ki določa območja glede na stopnjo varovanja na osrednje, robno, prehodno in območja izjemne prisotnosti.
Na zbornici ugotavljajo, da je medved stalno navzoč tudi na robnem in prehodnem območju, nemalokrat povzroča težave tudi na območju izjemne prisotnosti. Medved se širi na območja, kjer ga prej ni bilo ali pa se je včasih pojavil le izjemoma. Kot dokaz za to navajajo nedavno povoženo medvedjo družino na avtocesti pri Vranskem. Populacija medvedov se nedvomno povečuje in širi v prostoru.
Podoben trend je tudi pri volku. Najprej se je razširil na območje Primorske, zdaj se širi že na severno Primorsko in Gorenjsko in proti vzhodu države.
Zaradi povečevanja populacij zveri in širjenja na nova območja prihaja do neizogibnih konfliktnih situacij, povečevanja škod, negotovosti in strahu med prebivalci, opozarjajo v zbornici.
Ob tem opozarjajo, da populaciji nista usklajeni z okoljem. “Populaciji sta preštevilčni, konfliktni in ju je treba zmanjšati na raven, ki bo omogočala strpno sobivanje z ljudmi, ki bo omogočala tudi čim manj konfliktov pri opravljanju dejavnosti na območju pojavljanja,” poudarjajo na KGZS.
Ob tem se je, dodajajo, pojavil še šakal. K nam je prišel z juga, hitro se širi in povzroča vse več škode. Država še nima izoblikovane strategije upravljanja s to vrsto zveri. Po eni strani je uvrščena med lovne vrste, po drugi strani pa jo še vedno ščiti zakon o ohranjanju narave. Tako za šakala še vedno ni možen odvzem, odškodnine za škodo, ki jo povzroča, pa še vedno plačuje država. Zbornica zato poziva, naj se šakala prepozna kot neželeno vrsto, za katero je ustrezen le neomejen odvzem.
Prav tako na KGZS niso naklonjeni nameravani doselitvi risov, oziroma ji nasprotujejo. Razlogi za to so prav težave z medvedi, volkovi in šakali. “Zdaj ris sicer res ne povzroča večjih škod, vendar bi se te nedvomno povečale s povečanjem populacije. Slovenija je premajhna država, da bi jo lahko imeli za otok sredi Evrope, kjer bi se ohranjanju velikih zveri podrejale vse dejavnosti na območju pojavljanja,” pravijo v zbornici.
Ob tem dodajajo, da so sicer zagovorniki ohranjanja biodiverzitete in ogroženih vrst, vendar morajo ukrepi varovanja upoštevati tudi ohranjanje podeželja in dejavnosti, ki se tam opravljajo. SILVA K RIŽMAN