Ne le zaradi vročine, tudi zaradi ozona ne ostajajte zunaj

Znanost še ni izumila pripravka, ki bi zmogel zaradi zaščite zdravja ljudi, živali in okolja visoko koncentracijo ozona takoj odpraviti in jih takoj pred tem zaščititi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) dodajajo, da moramo zato poleti redno spremljati poročila o koncentraciji ozona v ozračju in spoštovati nasvete o zaščiti pred njim. Pozorni bodimo tudi na podatke ozona v hribih, kjer so koncentracije poleti prav tako lahko povišane. Meritve opravljajo merilne postaje, na Primorskem v Novi Gorici, na Otlici in v Kopru. Podatke javnost posreduje ARSO, vključno z opozorili.

Neviden plin, ki škodi zdravju

Ozon je plin brez barve, vonja in okusa, zato ne vemo, kdaj so njegove vrednosti povišane in vplivajo na zdravje. Najpogostejši znaki pa so: utrujenost, težko dihanje, pekoča usta in grlo, siljenje na kašelj, pekoče oči, izcedek iz nosu, poslabšanje osnovne kronične bolezni.

Kot navajajo specialisti pulmologi, ozon vdihujemo z zrakom in vstopa v telo preko dihal, zato jih tudi najbolj prizadene. Najpogosteje se pojavi vnetje, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oziroma dihal. V dihalih ozon povzroči tudi zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi njihov obrambni mehanizem, poslabša astmo.

NIJZ omenja raziskave, ki potrjujejo tudi sistemske škodljive učinke ozona na delovanje srca in razvoj ateroskleroze, večjo obolevnost dihal in srca in s tem tudi večjo umrljivost. Škodljivi učinki naraščajo z dolžino izpostavljenosti, z višjo koncentracijo in s fizično aktivnostjo na prostem ob povišani koncentraciji.

Posebej škodljiv je ozon za ranljive skupine: otroke, starejše, astmatike, bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), z drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi, za srčne bolnike in tudi za vse, fizično aktivne na prostem (gradbeni delavci, gozdarji, rekreativni športniki).

Dobro skrbite zase
in za druge

V urgentnih centrih primorskih regionalnih bolnišnic zaradi več dni povišane koncentracije ozona v ozračju sicer ne beležijo povečanega obiska obolelih. Se pa vrstijo oboleli zaradi omedlevice, splošne slabosti, dehidracije, vse več je tudi poškodb. Zdravnik Erik Sedevčič, ki dela tudi v novogoriškem urgentnem centru, sicer je strokovni direktor te regijske bolnišnice, pravi: “V tem dolgem vročinskem valu, ki ga spremlja povišana koncentracija ozona, so najbolj na udaru kronični bolniki, zlasti s srčno-žilnimi boleznimi, boleznimi dihal, KOPB, vse pogosteje pa tudi ostareli zaradi dehidracije. Pri ostarelih odpoveduje občutek za žejo. Ko jo začutijo, so že dehidrirani, zato naj bližnji redno skrbijo, da pijejo dovolj tekočine. Tudi sicer moramo vsi vedno imeti pri sebi steklenico z vodo; tudi v avtu. Še splošen nasvet: skrbite zase, še bolj za druge. To vključuje tudi skrb za hišne ljubljenčke in domače živali.”

“Skrb za lastno zdravje, primerno hidriranje, skrb ostati zdrav sam in vsi v naši bližini tudi v tej vročini in ob povišanem ozonu narekuje, da ostanemo v zaprtih prostorih. Te zračimo ponoči in zjutraj,” izpostavlja tudi predstojnik kirurškega oddelka izolske bolnišnice in specialist za ožilje Mladen Gasparini in dodaja: “Če moramo biti v zaprtih prostorih, to ne pomeni, da moramo poležavati na kavču. Tudi doma telovadimo in skrbimo za razgibavanje, saj to zelo koristi zdravju!” •