Nekateri izbrisani: odškodninska shema ni ustrezna

Slovenija
, posodobljeno:

V Amnesty International Slovenije, Mirovnem inštitutu ter Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice ocenjujejo kot pomembno zmago. A se njihova razlaga sodbe razlikuje od razlage MNZ.

Današnja sodba je po mnenju Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije huda lekcija Virantu in sedanji vladi, pa tudi desni opciji
Današnja sodba je po mnenju Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije huda lekcija Virantu in sedanji vladi, pa tudi desni opciji STA

LJUBLJANA, STRASBOURG> Ocenjujejo namreč, da je s sodbo sodišče oblastem poslalo jasno sporočilo, da je slovenska odškodninska shema neustrezna.

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) namreč ocenjujejo, da je sodišče z današnjo sodbo, s katero je šestim izbrisanim skupaj prisodilo nekaj več kot 240.000 evrov odškodnine za materialno škodo, posredno pritrdilo ustreznosti odškodninske sheme, ki jo je pripravila Slovenija. V omenjenih dveh organizacijah in delu izbrisanih pa se s tem ne strinjajo.

Razkorak med odškodninami prevelik

Kot navajajo v skupnem sporočilu za javnost, so izbrisani po obeh sodbah sodišča (s sodbo za nematerialno škodo iz junija 2012 in z današnjo sodbo za materialno škodo) upravičeni do bistveno višjih odškodnin, kot jih za izbris ponuja Slovenija z odškodninsko shemo. “Po prvi in drugi sodbi so namreč izbrisani pred sodiščem za človekove pravice dobili za odpravo posledic izbrisa najmanj 50.000 evrov vsak, država pa jim v domačem pravnem redu ponuja le nekaj več od 12.000 evrov,” navajajo. Ocenjujejo, da je razkorak med dosojenimi in v Sloveniji ponujenimi odškodninami prevelik, saj “niti ne razlikuje med odškodnino za materialno in nematerialno škodo”.

Po navedbah direktorice Amnesty International Slovenije Nataše Posel je tako sodišče danes slovenskim oblastem poslalo jasno sporočilo, da je zakon o odškodninah za izbrisane neustrezen “in da niti po vsebini niti po višini ne more zagotoviti odprave posledic izbrisa”. Zato je prepričana, da se mora zakonodaja ponovno spremeniti. “V nasprotnem primeru bo naši državi pravila ponovno postavljalo Evropsko sodišče za človekove pravice v tisoč novih zadevah izbrisanih, ki so bile v Strasbourg lansko leto že vložene,” dodaja.

Krivic: Huda lekcija Virantu

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta ob tem tudi opozarja, da današnja sodba “pritožnikom priznava tudi odškodnino na podlagi izpadlih otroških dodatkov, ki jih za svoje mladoletne otroke v času izbrisa niso prejemali”. Enemu izmed pritožnikov priznava tudi škodo za otroke, ki pa jih v Slovenijo ne sme pripeljati, ker niso bili rojeni v Sloveniji. “To pa enostavno pomeni, da bo potrebno ustrezno urediti tudi statuse otrok, da bodo vsi otroci izbrisanih lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje,” dodaja.

Mirjana Učakar iz Civilne iniciative izbrisanih aktivistov pa dodaja, da je izbris predvsem politični problem, “saj ga kljub pravni jasnosti in sodbam ustavnega sodišča in sodišča za človekove pravice, politika, ne glede na aktualno vladajočo opcijo, enostavno ni želela reševati”.

Današnja sodba je po mnenju Matevža Krivica iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije huda lekcija Virantu in sedanji vladi, pa tudi desni opciji. Kot opozarja, je bila vlada omenjeni šesterici namreč pripravljena plačati od nič do 10.600 evrov, sodišče pa jim je prisodilo bistveno višje odškodnine.

Kot hudo zavajanje Krivic označuje trditve Gregorja Viranta, da je sodišče s sodbo potrdilo, da je slovenska odškodninska shema v skladu s pilotno sodbo. “V resnici je sodišče le vrnilo žogico te presoje nazaj odboru namestnikov ministrov Sveta Evrope, ki se je tega vročega krompirja hotel znebiti, in je poudarilo, da je po konvenciji za to pristojen odbor in ne sodišče,” dodaja. Pri tem navaja navedbo iz sodbe, da je višina zneskov “sicer prepuščena presoji države, toda pod pogojem, da so ti združljivi s sodbo sodišča”.

“Strasbourških” 150 evrov mesečno

Kot zavajanje je označil tudi Virantovo navedbo, da lahko po slovenskem zakonu na sodišču dosežeš “strasbourških” 150 evrov mesečno. “Prvič je strasbourški pavšal 250 in ne 150 evrov, in drugič, tu ne gre več za mesečni pavšal, ampak za dodatno, posebej na sodišču dokazano škodo,” dodaja.

Anton Debevec iz Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev današnjo odločitev sodišča pozdravlja, ob tem pa poudarja, da jo bodo v njihovi iniciativi spoštovali ne glede na to, kakšne bodo njene konkretne posledice. Če sodba pomeni, da se bodo prihodnje odškodnine izplačevale na podlagi odškodninske sheme, ki jo je pripravila Slovenija, bodo spoštovali tudi to, je dejal.

STA