Nekateri poslanci še kar upajo, da bodo ostali tudi (pod)župani
Čeprav zakon jasno določa, da sta poslanska ter županska in podžupanska funkcija nezdružljivi, se nekateri župani in podžupani kljub izvolitvi v državni zbor nikakor ne zmorejo odlepiti od svojih stolčkov v občini.
SLOVENIJA> Med enajstimi župani in petimi podžupani, ki so jim volilci v nedeljo podelili vstopnico v državni zbor, so poleg ljubljanskega Zorana Jankovića tudi trije Primorci: bovški župan Danijel Krivec (SDS), piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič (Pozitivna Slovenija) in postojnski podžupan Zvonko Černač (SDS).
Medtem ko je Janković že pred volitvami napovedal, da se bo županskemu stolčku odpovedal le v primeru, da se zavihti na čelo vlade - za njegovega naslednika se že poteguje svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, možnost kandidature pa sta na twitterju najavila tudi vidna člana Zares in LDS, Pavel Gantar in Aleš Zalar -, bi Gašpar Mišič in Krivec sedela kar na obeh stolih. Kakšno je stališče Černača, nam včeraj ni uspelo izvedeti, saj ga nismo uspeli priklicati.
Novelo zakona o poslancih, ki je uzakonila nezdružljivost županske in poslanske funkcije, je državni zbor sprejel letos. Zakon določa, da nezdružljivost nastopi z dnem konstituiranja državnega zbora po volitvah.
Gašpar Mišič ne vidi nobene ovire, da ne bi lahko opravljal obeh funkcij, torej poslanca in poklicnega podžupana v Piranu. Kot je že pred volitvami zatrdil v intervjuju za PN: “Sam ne doživljam časa kot ovire pri delu - sposoben sem delati tudi 18 ur na dan.” Kaj pa zakon o nezdružljivosti funkcij? Krivec zagovarja stališče, da je v manjših občinah poslanska funkcija združljiva s funkcijo nepoklicnega župana. Prepričan je tudi, da mu za nazaj funkcije neposredno izvoljenega župana ne bi smeli odvzeti, zato upa, da bo lahko županoval do naslednjih lokalnih volitev.
Napovedal je, da bo Skupnost občin Slovenije (SOS) takoj po potrditvi mandatov zahtevala ustavno presojo zakona o nezdružljivosti funkcij.
SOS ni zahtevala ustavne presoje
“Ne vem, od kod Krivcu ta informacija. Skupnost občin Slovenije ni o tem sprejela še nobenega sklepa, niti ni bil tak predlog še formalno podan,” je bil včeraj začuden župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar, predsednik SOS, ki je resda nasprotovala sprejetju takšnega zakona. “A zakon je sprejet in treba ga je spoštovati,” opozarja Kremžar, ki sicer dopušča možnost, da bodo o tem - če bo kdo podal predlog za ustavno presojo zakona - razpravljali prihodnji teden na seji predsedstva SOS. Tudi v Združenju občin Slovenije, ki mu predseduje pivški župan Robert Smrdelj, menijo, da zakon precej slabi moč besede lokalne skupnosti v državnem boru. “Ustavno presojo zakona pa lahko zahtevajo samo tisti, ki izkažejo pravni interes; torej župani oziroma podžupani, ki so bili na teh volitvah izvoljeni za poslance,” pojasnjuje Smrdelj. Če se bo torej kdo od njih odločil za ta korak, bo tudi o usodi (pod)županov-poslancev premlevalo ustavno sodišče.
Pirnat: Vedeli so, kaj jih čaka
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske Pravne fakultete ocenjuje, da nimajo nobene možnosti, da bi s to svojo pobudo uspeli, saj določba zakona o nezdružljivosti funkcij po njegovem prepričanju ni neustavna. “Vsi ti župani so natančno vedeli, s čim morajo računati, ko kandidirajo za DZ,”je prepričan Pirnat. Hkrati še opozarja, da je bil zakon resda spremenjen šele letos, torej po nastopu njihovih županskih oziroma podžupanskih funkcij, da pa se določba zakona začne uporabljati šele z dnem konstituiranja državnega zbora po opravljenih prvih volitvah po uveljavitvi tega zakona.
PETRA VIDRIH