Nekdanji državni sekretar na MNZ Lobnikar zanikal politične pritiske na kadrovsko politiko policije

Slovenija
, posodobljeno:

Pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v policijo, je pričal nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Branko Lobnikar. Ocenil je, da v času notranje ministrice Tatjane Bobnar ni bilo političnih pritiskov na kadrovsko politiko policije.

Branko Lobnikar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za 
notranje zadeve
Branko Lobnikar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve

LJUBLJANA > Branko Lobnikar je v odgovoru na vprašanje predsednika komisije Mihe Lamuta (Svoboda) politični pritisk v odnosu do policista opredelil kot pojav, ko politik s položaja moči zahteva, da policist pri izvajanju svojih policijskih nalog izvede naloge, ki jih sicer ne bi izvedel. Pogovora med dvema politikoma o tem, kako naj bo denimo organizirano delo, ne glede na to, kaj se pogovarjata, ne razume kot politični pritisk. Branik policije pa je po njegovih besedah generalni direktor policije, ki s svojimi ukrepi zagotavlja, da je delo policije zakonito.

Če bi ministrica s kadrovskimi željami predsednika vlade generalnega direktorja seznanila in bi ta moral te kadrovske menjave izvesti, tedaj bi šlo za nedovoljen vpliv politike na kadrovanje v policiji, je odgovoril poslanki NSi Vidi Čadonič Špelič. "Kaj se politiki med sabo pogovarjajo in na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture, in ne kazenske zakonodaje," je ocenil.

Kadrovske odločitve v policiji lahko sprejema le generalni direktor policije, ne notranji minister in ne predsednik vlade, je povedal Lobnikar. Lahko pa politiki govorijo karkoli, tako je po Lobnikarjevi oceni navsezadnje odločilo sodišče, ko je dalo politiku pravico uporabljati sovražni govor. "Ampak to ne vpliva na kadrovsko samostojnost policije," je poudaril.

Na vprašanje Vide Čadonič Špelič, ali je Tatjana Bobnar kdaj omenila, da predsednik vlade Robert Golob od nje zahteval čistke v policiji, je odgovoril, da se o čistkah niso nikoli pogovarjali. Na začetku mandata so si za nalogo zadali izvesti nadzor nad policijskimi pooblastili v času protestov zoper covidne ukrepe. V kabinetu Bobnarjeve so se pogovarjali predvsem o zagotavljanju zakonitosti, strokovnosti in učinkovitosti policije, je navedel.

Člane komisije je zanimalo predvsem, kakšni so bili odnosi med Bobnarjevo ter Golobom. Samo enkrat se je zgodilo, da je Bobnarjeva s sestanka z Golobom prišla zelo nezadovoljna, se je spominjal Lobnikar. Govorila sta o vprašanju organizacije uprave za policijske specialnosti in kako v organigram umestiti specialno enoto. Po njegovih besedah je Bobnarjeva na koncu rekla, da bo te stvari uredil v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav.