Nepremičninski davek ponovno na ustavnem sodišču

LJUBLJANA > V skupnosti občin menijo, da bo zakon posegel v avtonomijo lokalnih skupnosti, in sicer s tem, da jim bo odvzel del avtonomnega finančnega vira in tudi instrument prostorske politike.

Po ocenah skupnosti občin bodo prilivi občin zato, ker bodo tudi občine morale plačevati davek od nepremičnin v njihovi lasti, za okoli 40 milijonov evrov nižji, obseg nalog - npr. na področju izobraževanja, zdravstva, športa, komunale - pa ne bo nič manjši. Posledica bodo ali višji stroški za občane ali nižja kakovost opravljenih nalog, menijo.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal član predsedstva Skupnosti občin Slovenije Darko Fras, pričakujejo, da bo ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona in zakonodajalcu naložilo, naj odpravi neskladja z ustavo.

V skupnosti za razliko od ostalih doslej vloženih zahtev ne predlagajo razveljavitev celotnega zakona, ampak opravo v tistih delih, ki se nanašajo na delovanje lokalnih skupnosti. Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je v okviru Inštituta za ustavno pravo sodeloval pri pripravi zahteve, meni, da so lahko glede na dosedanjo prakso ustavnega sodišča optimistični. Po njegovem mnenju je ena od odlik te zahteve, da ne ruši celotnega zakona, ampak omogoča različne možnosti ureditve tega področja, med drugim s prehodnim obdobjem.

To je peta zahteva za ustavno presojo zakona o davku na nepremičnine in, po zahtevi Združenja občin Slovenije, druga, ki so jo vložili zastopniki lokalnih skupnosti.

STA