Netflix meša karte na slovenskem televizijskem trgu?
Pred dnevi je ameriški spletni ponudnik filmskih in televizijskih vsebin Netflix svojo storitev poleg 60 držav, kjer je prisoten že nekaj let, razširil še v 130 držav, tudi v Slovenijo (brez so samo Severna Koreja, Sirija, Kitajska, Krim in Kosovo). Kaj bi utegnil Netflix povzročiti na trgu slovenske televizije? Bo ta preostale ponudnike v Sloveniji spravil na kolena, kot se je to denimo zgodilo ameriškim kabelskim operaterjem? Bo spremenil televizijske navade Slovencev?
SLOVENIJA > Najprej pojasnimo, kaj Netflix sploh je in kakšno revolucijo je povzročil v ZDA. Netflix je zaživel leta 1997 in sprva se je ukvarjal z izposojo DVD-ejev prek pošte. Polagoma so ugotovili, da bi bolje lahko zaslužili s prodajo naročnine za neomejeno število izposoj. Od tu dalje se je začela pisati zgodba o uspehu.
Pet milijard evrov prihodkov, 70 milijonov naročnikov
Netflix se je v nekaj letih vzpostavil kot eden vodilnih ponudnikov filmov in drugih video vsebin prek spleta, ob tem je kot producent televizijskih nadaljevank precej premešal karte pri osrednjih konkurentih, kot sta na primer HBO in FX Networks.
Netflixovemu poslu je dal nov zagon še razvoj širokopasovnega interneta, s katerim so lahko uporabniki videovsebine pretakali v živo, ne da bi te naložili na trde diske svojih naprav. Netflix ima danes že 70 milijonov naročnikov z vsega sveta. Lani so ustvarili več kot pet milijard evrov prihodkov in približno 370 milijonov evrov dobička. Prav Netflix pa naj bi spravil na kolena ameriški Blockbuster.
S Hišo iz kart do TV revolucije
Na Netflixu so začeli producirati tudi zelo uspešne izvirne televizijske serije, najslavnejša je Hiša iz kart, ki je v slovenskem Netflix paketu ni, in s katero so oboževalcem televizijskih nadaljevank omogočili “mokri sen”. Na dan premiere so na svoje strežnike naložili vse epizode najnovejše sezone. To je prav pri Hiši iz kart sprožilo pravcato viralno norijo, kjer so gledalci s številnimi objavami na družabnih omrežjih “ovekovečili” svoj filmski maraton (Netflix pa je imel “zastonj” oglaševalsko kampanjo) in kar je najpomembneje, Netflix je na ta način spremenil tipične televizijske navade gledalcev.
Zdaj se gledalec sam odloči, kdaj si bo vzel čas za ogled videovsebin. Temu zgledu je kasneje sledilo še veliko drugih Netflixovih konkurentov (Amazon, Hulu, Yahoo …).
Za letos imajo v načrtu vrsto lastnih serij, celovečernih filmov, dokumentarcev in drugih vsebin. Najzanimivejša je Mindhunter, s katerim je Netflix ponovno združil svoje moči s prvoligašem Davidom Fincherjem, ki je režiral prvi dve epizodi Hiše iz kart.
Pri Netflixu pa so zaslužni za še en mejnik. Na dan premiere najnovejšega filma Caryja Fukunage Beasts of No Nation (produkcija Netflix) na najstarejšem filmskem festivalu na svetu, beneški Mostri, so si film lahko istočasno ogledali v kinematografih po svetu in v formatu videa na zahtevo.
Kako deluje Netflix? Njihove storitve lahko uporabljamo, če imamo dovolj “pametno televizijo”, ki ima med svojimi aplikacijami tudi Netflixovo. Če nimate dovolj “pametne” televizije, lahko do njihovih storitev dostopate prek računalnika ali tudi najnovejše playstation naprave, ki sta povezana s televizijo. Zlahka pa njihovo storitev zaženete na tablicah, pametnih telefonih in računalnikih.
Netflix v Sloveniji
Ena ključnih slabosti slovenskega Netflixa je, da so videovsebine zaenkrat brez slovenskih podnapisov, glede na majhnost slovenskega trga pa je vprašanje, če bodo te sploh kdaj podnaslovljene. Še večja težava za Netflix je, da v Sloveniji na tako imenovanih “torrent straneh” (v Sloveniji je najbolj znan Partis, po svetu pa Pirate Bay) lahko zastonj pretočimo neomejeno število filmov in nadaljevank, obstaja pa še velika verjetnost, da na spletu najdemo še slovenske podnapise. Netflix je najbolj zacvetel v ZDA, kjer je pretakanje vsebin preko “torrentov” kaznivo dejanje. V Sloveniji to početje sicer ni legalno, ampak (še) ni sankcionirano.
Močna konkurenca Netflixu v Sloveniji je tudi HBO, ki ima veliko boljši in številčnejši izbor nadaljevank, filmov in dokumentarcev s slovenskimi podnapisi. Tudi cene so si dokaj podobne (deset evrov mesečno za štiri TV programe in kot omenjeno precej bogata videoteka). Vsebine HBO si je možno ogledati tudi na tablicah, prenosnikih in drugih napravah, predvajanje je odvisno le od kabelskega ponudnika (te storitve ne omogoča T-2, Siol in Telemach pa jo omogočata). Pri Proplusu, ki ponuja podobno storitev kot Netflix Voyo, so v izjavah za medije dejali, da se veselijo konkurence in da bodo še bolj stavili na slovenske vsebine, česar Netflix nima.
Skratka, kar nekaj dejavnikov se bo moralo v Sloveniji spremeniti, da bo Netflix lahko zamajal trg slovenske televizije.
BILJANA PAVLOVIĆ