Nevarnost ekološke katastrofe: 40.000 ton odpadne embalaže

Slovenija
, posodobljeno:

Na dvoriščih komunalnih podjetij je trenutno skoraj 6000 ton mešane odpadne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele, opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc. Vlado poziva, naj začaran krog prekine z urgentnimi ukrepi, sicer lahko pričakujemo do 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.

Pričakovati je, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo 
do 40.000 ton komunalne odpadne embalaže. To pa predstavlja 
potencialno ekološko katastrofo, opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc in poziva k ukrepom.
Pričakovati je, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo do 40.000 ton komunalne odpadne embalaže. To pa predstavlja potencialno ekološko katastrofo, opozarja direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijan Zupanc in poziva k ukrepom. GZS

LJUBLJANA > Sebastijan Zupanc je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da je bila situacija z odvozom odpadne embalaže zelo podobna lani, a so z opozarjanjem dosegli, da je ministrstvo za okolje pripravilo spremembo uredbe ravnanju z embalažo.

"Sprememba nam je prinesla pozitivne učinke in smo lansko jesen in zimo prvič po devetih letih dosegli, da na komunalnih podjetjih ni ostajalo nekih zalog odpadne embalaže," je pojasnil in dodal, da so optimistično začeli tudi letošnje leto, a jih je kmalu presenetila sodba upravnega sodišča.

Za več kot polovico embalaže ni bilo plačanega odstranjevanja

To je pritrdilo družbi Interseroh in odločilo, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo dolžne prevzemati in ravnati s toliko odpadne embalaže, kolikor so je na trg dali njihovi zavezanci - podjetja, ki dajo na trg letno več kot 15 ton odpadne embalaže. Po oceni računskega sodišča to pomeni, da za več kot 53,2 odstotka embalaže ni bilo plačanega odstranjevanja.

Ob takšnem ravnanju družb za ravnanje z odpadno embalažo in glede na oceno računskega sodišča lahko po besedah Zupanca upravičeno pričakujejo, da bo na dvoriščih komunalnih podjetij letos ostalo do 40.000 ton komunalne odpadne embalaže. To pa predstavlja potencialno ekološko katastrofo, je poudaril.

Zadnji podatki zbornice po njegovih besedah kažejo, da je trenutno na dvoriščih komunalnih podjetij skoraj 6000 ton mešane odpadne embalaže, ki je družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso prevzele, in več kot 1200 ton odpadnih nagrobnih sveč, ki je še vedno niso prevzeli nosilci skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Kupi embalaže segajo do poslovnih stavb, nastajajo sanitarno-higienske težave

Direktor zbornice je izpostavil, da neprevzem odpadne embalaže povzroča dodatne stroške komunalnim podjetjem, ki porabljajo dodaten denar za skladiščenje in nadaljnjo predelavo embalaže. Številna komunalna podjetja se srečujejo tudi z izjemno prostorsko stisko. Kupi embalaže ponekod segajo do poslovnih stavb, kar onemogoča normalno delovanje komunalnih podjetij.

Na tako velike količine embalaže nobeno komunalno podjetje ni bilo pripravljeno, niti ni pričakovati, da bi lahko bilo pripravljeno, saj nihče ne računa, da se bo odvoz odpadne embalaže, ki je svetla točka krožnega gospodarstva in recikliranja, začel ustavljati, je dejal.

Zupanc je opozoril tudi, da se zaradi kupov neodpeljane odpadne embalaže, podjetja srečujejo s sanitarno-higienskimi težavami. Na dvoriščih nekaterih komunalnih podjetij so se po njegovih besedah začeli razmnoževati "glodavci in golazen".

Zbornica zahteva takojšnje ukrepe vlade in okoljskega ministrstva

V zbornici zahtevajo takojšnje ukrepanje ministrstva za okolje in vlade. Na vlado so naslovili več zahtev, in sicer da z interventnimi ukrepi nemudoma zagotovi odstranitev nakopičene odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč pri izvajalcih javne službe zbiranja odpadkov ter nadaljnje tekoče prevzemanje teh odpadkov.

Zahtevajo tudi, da prepreči morebitno kaznovanje komunalnih podjetij zaradi nepravilnega skladiščenja odpadne embalaže, ki je družbe niso odpeljale. Vlada bi morala po mnenju zbornice ministrstvu naložiti vzpostavitev sistema deljene odgovornosti za odstranjevanje ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže in odpadnih nagrobnih sveč ter reden odvoz teh odpadkov od komunalnih podjetij.

Direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič je na novinarski konferenci pojasnil, da je sicer sistem za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami dobro zastavljen, vendar pa v praksi ne deluje. Po uredbi bi morali glede na velikost pokopališča Žale imeti na voljo 140 kubičnih metrov za skladiščenje odpadnih sveč, je pojasnil.

"Zaradi nedelujočega sistema smo zgradili 400 kubičnih metrov velik prostor, kar je skoraj trikrat večji prostor. Občasno se na tem skladišču nahaja 800 kubičnih metrov odpadnih sveč, trenutno pa jih skladiščimo za 600 kubičnih metrov. To predstavlja resno požarno nevarnost, poleg tega pa kazi in uničuje našo kulturno in naravno dediščino," je opozoril.