Nezakonito premoženje bodo lahko maja zaplenili

LJUBLJANA> Novela zakona o kazenskem postopku naj bi omogočila hitrejši tek kazenskih postopkov, predvsem s predobravnavnim narokom in možnostjo dogovora tožilstva z obtoženim o priznanju krivde. Predstavniki pravosodnega ministrstva so med postopkom sprejemanja novele poudarjali, da se bo obtoženec na predobravnavnem naroku lahko izjasnil, ali krivdo prizna ali ne. Od tega je odvisen nadaljnji potek postopka, ki bo lahko tako tekel hitreje.

Brskali bodo lahko do pet let nazaj

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora pa organom pregona ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Predvideva tudi kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem. Finančna preiskava, ki jo odredi tožilec, se lahko po zakonu začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja, ki presega 50.000 evrov.

Paket kazenske zakonodaje je državni zbor potrdil oktobra, vendar je državni svet zoper vse tri akte izglasoval veto. Poslanci so morali zato v začetku meseca še enkrat odločati ter jih ponovno podprli. V paket reforme kazenskega pravosodja poleg obeh omenjenih dokumentov spada tudi novela kazenskega zakonika, ki se bo po podatkih pravosodnega ministrstva uveljavila 14. maja 2012.

Danes prične veljati tudi sporni zakon o gospodarskih družbah

Danes začenja veljati tudi novela zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim članom poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb. Vlada in državni svet sta napovedala vložitev zahteve za oceno ustavnosti.

Novela, ki jo je državni zbor na predlog poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom (SLS) po vetu državnega sveta znova sprejel 2. novembra, prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb osebam, ki so člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, razen če v nepravdnem postopku dokažejo, da so v takšni družbi ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ta omejitev bo veljala tudi za osebe, ki so bile na omenjenih funkcijah do dve leti pred začetkom insolvenčnega postopka.

Omejitve bodo prenehale po desetih letih

Poleg tega bo sodišče takšni osebi po uradni dolžnosti odvzelo pooblastilo za vodenje poslov oziroma jo bo odpoklicalo z mesta člana organa nadzora v vseh družbah, kjer opravlja te funkcije. Omejitve in ukrepi sodišča bodo prenehali po desetih letih od končanja insolvenčnega postopka, zaradi katerega so bili uvedeni.

Po oceni pravnikov bodo te omejitve veljale za osebe v podjetjih, pri katerih bodo insolvenčni postopki uvedeni danes in kasneje, torej ne za podjetja, kjer postopki že tečejo.

Neustaven zakon?

Že med sprejemanjem novele je na morebitno neustavnost zakona opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, državni svet je zaradi morebitne neustavnosti na zakon sprejel veto, na decembrski seji pa bo predvidoma odločal tudi o vložitvi zahteve za oceno ustavnosti.

Da bo zahtevo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje izvajanja vložila ta teden, je minuli četrtek napovedala vlada. Ocenila je namreč, da novela pomeni nesorazmeren poseg v ustavne pravice, poleg tega pa da sodišča zakona ne bi mogla v celoti izvajati. Ministrstvo za pravosodje pričakuje, da bo ministrstvo za gospodarstvo predlog zahteve pripravilo za obravnavo na za danes predvideni dopisni seji vlade.

STA