Ni prvič, je pa drugič
Med 17 člani prihodnje slovenske vlade ni niti enega Primorca. Za regijo, ki se ima ob Ljubljani in okolici za najbolj razvito, je to precejšen udarec, predvsem zato, ker je imela v zadnjih slovenskih vladah precejšnjo težo. Ni pa prvič, saj je bila tudi Bajukova vlada leta 2000 povsem brez primorskega zastopstva.
LJUBLJANA > Vlada, ki jo sestavlja Miro Cerar, bo 12. slovenska vlada. Na oblast je prišla tudi z glasovi primorskih volilcev, saj je prav v postojnski volilni enoti dosegla enega izmed svojih najboljših rezultatov. In zaradi te specifične teže primorskih glasov pri zmagovalki volitev SMC je bilo pričakovati vsaj nekaj ministrov z našega konca. Na prvih seznamih je bil Tomaž Gantar (Desus), ki pa se je kasneje odpovedal kandidaturi, v SMC pa že od vsega začetka primorski člani niso bili dovolj visoko v njihovi hierarhiji.
Najbolj primorska vlada je bila vlada Boruta Pahorja, doslej edinega primorskega predsednika vlade. Poleg njega so bili v njej še Ljubica Jelušić (obramba), Patrick Vlačič (promet), Dorjan Marušič (zdravje, a le pol mandata) in Samuel Žbogar (zunanje zadeve). Poleg tega je bilo precej Primorcev tudi na položajih državnih sekretarjev.
Seveda sam Miro Cerar ni gledal na regijsko uravnoteženost vlade in ni izbiral kandidatov glede na to, od kod prihajajo. Kriteriji za uvrstitev na seznam naj bi bili predvsem strokovna usposobljenost, poleg nje pa še strankarska pripadnost, nekompromitiranost s prejšnjimi politikami in spolno uravnoteženo zastopstvo (s sedmimi ministricami je ta vlada najbolj “ženska” doslej). Zagotovo bi bili tudi primorski politiki, člani strank vladajoče koalicije, po strokovnosti in sposobnosti primerni za nosilce tako odgovorne funkcije, če bi le politična volja bila takšna!
Za primorsko politiko je odsotnost ministrskega položaja hud udarec, saj se je navadila na precejšen vpliv v najpomembnejši izvršni instituciji v državi. V zadnjih treh vladah so namreč imeli Primorci nadpovprečen vpliv. V odhajajoči vladi sta bila ves čas ministra Senko Pličanič in Tina Komel, precejšen del obdobja Bratuškove vlade je bil njen član Tomaž Gantar, Igor Maher pa je zdržal le nekaj dni.
V prejšnji vladi Janeza Janše je bil poleg Pličaniča in Gantarja minister tudi Zvonko Černač, kar je pomenilo skoraj četrtinski delež vladnih položajev. Še pred tem (od 2008 do 2011) pa je vladal Borut Pahor s skoraj tretjinsko primorskim ministrskim zborom. A je bilo to tedaj pričakovano, saj so zmagoviti Socialni demokrati prav s primorskimi glasovi izbojevali pomembno volilno zmago.
Še pred tem so imele slovenske vlade bolj skromen primorski delež, toda vedno se je našel kdo, ki je ministrskim ekipam dajal tudi primorsko barvo: brata Podobnik, Lucija Čok, Sergej Peljhan ... Majhen primorski delež v prvih dveh vladah (Peterletovi in Drnovškovi) po osamosvojitvi je reševal zgolj Igor Bavčar, ki si ga lastimo tudi Primorci, saj je bil rojen v Postojni, otroštvo pa je preživel v Novi Gorici.
Edina vlada, ki v svojih vrstah ni imela nobenega Primorca, je bila desnosredinska vlada Andreja Bajuka (SDS in SLS+SKD), ki pa je v letu 2000 vladala le slabega pol leta. A je bila izražena podpora primorskih volivcev tisti vladi vendarle bistveno manjša kot tokratna podpora zmagoviti stranki, ki sestavlja vlado.
DENIS SABADIN