Nič več kamen spotike?

KOPER, TRST> Prvič se je zgodilo, da sta se predstavnika obeh vlad skupaj (in ne ločeno kot doslej) pogovarjala najprej z italijansko manjšino, potem pa še s predstavniki slovenske manjšine.

Predstavnika vlad sta na dveh tiskovnih konferencah podčrtala velik simboličen pomen skupnega srečanja, obenem pa poudarila, da bo za odnose med obema državama res prelomen dogodek, ko se bodo predsedniki treh sosednjih držav Italije, Slovenije in Hrvaške v torek, 13. julija, v Trstu udeležili koncerta miru pod vodstvom dirigenta Riccarda Mutija. Še pred koncertom bodo predsedniki položili venec najprej pred stavbo Narodnega doma v spomin na 90. obletnico njegovega požiga, in kasneje tudi pred spominsko obeležje pregnancem iz Istre, Reke in Dalmacije. Predsedniki treh držav naj bi ob tej priložnosti sprejeli tudi skupno poročilo.

Po srečanju s predstavniki slovenske manjšine v Kulturnem domu v Trstu je Alfredo Mantica govoril o sprotnem operativnem usklajevanju politike do obeh manjšin, o nekakšni “skupni režiji obeh vlad”. Po srečanju s predstavniki italijanske manjšine v palači Gravisi v Kopru pa je Mantica zarisal obrise ozadja nove politike do manjšin. “Govorili smo o skupni pobudi Italije, Slovenije in Grčije, da bi oblikovali jadransko-jonsko makroregijo,” je dejal. “Tej pobudi naj bi se pridružile tudi Hrvaška, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Srbija in Albanija; s tem bi zajeli celotno območje zahodnega Balkana. Če hočemo uresničiti ta, projekt pa ne smemo dovoliti, da bi karkoli oteževalo skupno delovanje Italije in Slovenije.” Manjšini naj torej ne bi bili več kamen spotike v dvostranskih odnosih. Minister Žekš je v Kopru dodal še nekaj drobcev, ki naj bi sestavljali mozaik normalizacije odnosov na področju manjšinskega vprašanja. “Govorili smo o možnosti, da bi nadgradili poročilo skupne komisije italijanskih in slovenskih zgodovinarjev,” je dejal. “Na medministrskem srečanju letos jeseni se bosta srečala tudi ministra, ki se ukvarjata z manjšinami. Delovati bo začela mešana komisija med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo, v njenem okviru pa bo oživelo manjšinsko omizje.” Izboljšali naj bi tudi neposredno komunikacijo med slovensko manjšino in vlado v Rimu.

Skratka, predstavnika obeh vlad z optimizmom zreta v prihodnost. Le pri vprašanju financiranja obeh manjšin sta bila zelo načelna in splošna.

Strinjala sta se, da lahko tudi majhno zmanjšanje finančnih prispevkov uničujoče deluje na aktivnost obeh manjšin. Prav zato naj bi vladi na področju financiranja manjšin “delovali podobno” in usklajeno. Financiranje pa naj bi bilo “stabilno in sistemsko urejeno”.

ROBERT ŠKRLJ