Nivojski pouk tudi v gimnazijah
Slovenski šolski sistem bi bilo treba organizirati tako, da bi imeli sposobnejši možnost dosegati odličnost v znanju. Do tega naj bi prišli tudi z uvedbo nivojskega pouka v gimnazijah. Osnovne šole pa bodo med drugim hitreje opismenjevale otroke, s številčnim ocenjevanjem začele v tretjem razredu, otroci pa se bodo začeli bolj zgodaj učiti tujih jezikov.
LJUBLJANA> Raziskave kažejo, da so slovenski učenci nadpovprečni pri znanju iz naravoslovja, dobri v matematiki, opazno pa se slabša njihova pismenost. Strokovna skupina, ki je pripravila novo Belo knjigo o vzgoji in izobraževanju, hoče izobraževalni sistem spremeniti, tako da bi se slovenski otroci po znanju uvrščali v zgornjo tretjino lestvice najbolj razvitih držav. Cilj je odličnost, pot do nje po ukrepi, ki bi sposobnejšim učencem omogočili boljše razvijanje talentov.
Spremembe v zakonu o osnovni šoli > Pouk za otroke od prvega do tretjega razreda poteka šest ur dnevno in se ne sme začeti pred 8. uro zjutraj. > Znanje učencev v tretjem razredu se ocenjuje številčno, z ocenami od ena do pet. > Učenci se začnejo prvega tujega jezika obvezno učiti v drugem razredu, neobvezno pa lahko že v prvem. > Nacionalno preverjanje znanja se uvaja tudi v tretji, sedmi in osmi razred. Nacionalno preverjanje znanja ob koncu tretjega, sedmega in devetega razreda je za učence prostovoljno, ob koncu šestega in osmega razreda pa obvezno.
Gimnazija dveh hitrosti
V Beli knjigi navedene zamisli za prenovo šolstva so od včeraj v javni razpravi, maja pa bo šel dokument v roke politikov. O usodi Bele knjige, dokumenta, ki določa šolsko politiko na daljši rok, bo na koncu odločal državni zbor.
Med idejami, kako priti do odličnosti, je tudi uvedba nivojskega pouka v gimnazijah pri predmetih matematika, slovenščina in prvi tuj jezik. V gimnazijske programe se vpisuje vsako leto več mladih. V letošnjem šolskem letu je že 43 odstotkov vseh dijakov vpisanih v gimnazije, pojasnjuje predsednik skupine, ki je pripravljala Belo knjigo, Janez Krek. V gimnazijah je treba ohraniti sedanjo raven znanja, vsem tistim, ki so sposobni doseči več, pa ponuditi višjo raven. Zapletov pri nadaljnjem vpisovanju dijakov na fakultete zaradi tako vzpostavljenih razlik v znanju ne vidi.
Številčne ocene od tretjega razreda
Čeprav bo državni zbor o Beli knjigi šele odločal, minister za šolstvo Igor Lukšič pa priznava, da dokumenta v celoti še ni prebral, so mnoge usmeritve iz Bele knjige že zajete v predlogu sprememb zakona o osnovni šoli. Novela je javni razpravi, državni zbor pa naj bi jo sprejel še letos.
Novela zakona o osnovni šoli uvaja neobvezno učenje prvega tujega jezika že v prvem razredu in obvezno učenje tega jezika v drugem razredu. V četrtem razredu bi lahko učenci izbrali drugi tuji jezik kot neobvezen izbirni predmet. Po novem bi znanje učencev v tretjem razredu ocenjevali s številčnimi ocenami, v prvem in drugem razredu pa bi ocenjevanje ostalo opisno.
Krek pravi, da bi se moralo opismenjevanje otrok zaključiti že v prvih dveh razredih osnovne šole, v tretjem pa bi bilo treba pismenost samo še nadgrajevati. Številčne ocene se morajo vrniti v tretji razred, ker se je izkazalo, da opisna ocena niti ne motivira otrok za učenje niti ne daje staršem pravilne informacije o otrokovem znanju. “Opisna ocena je zahtevna za razumevanje,” poudarja Krek. Zlasti starši otrok iz šibkejših socialnih okolij ne razumejo teže opisne ocene in otroka zato ne znajo usmerjati.
Da rešitve v Beli knjigi in noveli zakona ne bodo same po sebi prepričale niti stroke niti politike, pa daje vedeti že minister Lukšič. Zlasti uvajanje tujih jezikov v nižje razrede osnovne šole gre v smer zavez, da je treba narediti več za “svetovljanstvo” šolarjev, vendar se Lukšič sprašuje, kdo bo poučeval tuje jezike. “Izobraževalci še niso opravili potrebne razprave in še niso pripravljeni na usposabljanje učiteljev, ki bi znali na različnih ravneh ustrezno šolati otroke za tuje jezike,” opozarja.
JANA KREBELJ