“Noben gradbinec se ne hvali, da ima delo”
Slovenski gradbinci so lani izpeljali za petino več poslov kot leto prej; to pomeni, da je bilo leto 2014 najbolj ugodno po krizi. A bojijo se, da bo skokoviti rasti letos sledil padec. Lani so namreč vsi hiteli zaključevati projekte, za katere so občine dobile evropski kohezijski denar in ga je bilo treba izkoristiti do konca leta. Gradbenim poslom pa so vedno naklonjene tudi lokalne volitve.
SLOVENIJA > “A gradbena podjetja se na rast niso odzvala z novim zaposlovanjem. Število zaposlenih v panogi je celo upadlo. Tudi v tehnološke investicije podjetja niso šla. Naša podjetja so zaradi krize previdna. Vse to pa pomeni, da vse več tujih podjetij prevzema projekte pri nas,” pravi predsednik Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.
Dve tretjini poslov iz javnih naročil
Za letos pa so napovedi bolj negotove kot lani. “Nihče od gradbincev se ne hvali, da ima dovolj dela. Nihče ne ve, kakšen bo obseg del. Večja podjetja že za drugo polovico leta ne vedo, kaj bo,” pravi Renar. Tudi gradbeništvo je namreč odvisno od javnih naročil - ta predstavljajo 60 odstotkov vseh gradbenih poslov.
A pri nas z večjimi infrastrukturnimi projekti odlašajo v nedogled. “Zdaj se, denimo, veliko omenjajo dela za zagotavljanje poplavne varnosti, a konkretnega še ni nič,” pravi Renar. Med največje infrastrukturne projekte na Primorskem bi gotovo sodil drugi tir. Pri nas ni podjetja, ki bi ga bil sposoben zgraditi sam. “Pri večjih projektih se morajo povezovati. To se že dogaja,” poudarja Renar. Zagotovo bo ta projekt zanimiv tudi za tuja gradbena podjetja, za katera so naša javna naročila odprta. “Mi te panoge ne izkoriščamo za nacionalni razvoj, ampak odpiramo trg tujcem,” pravi Renar. Avstrija, denimo, tega ne dovoli v tolikšni meri.
Razmere v našem gradbeništvu so še vedno turbulentne, to je glavni problem. Za gradbeništvo je pomemben stabilen trg. Pri nas pa ta zelo niha. Obseg del v zadnjih desetih letih pri nas se je v povprečju spremenil za 17 odstotkov vsako leto. To pomeni zelo visoke skoke in globoke padce in od podjetij zahteva previdnost. Zato so tudi tako previdna pri vlaganju v kapacitete in pri zaposlovanju, saj ne vedo, kaj bo. V Avstriji, denimo, je to povprečno desetletno nihanje znašalo komaj 2,5 odstotka.
Več dovoljenj, ker so vštete tudi lope
Število gradbenih dovoljenj lahko pove, koliko dela bodo imela gradbena podjetja. Statistični podatki za letošnji januar kažejo, da je bilo v Sloveniji izdanih 269 dovoljenj za gradnjo stavb, kar je za 7,6 odstotka več kot decembra. Za stanovanjske stavbe je bilo dovoljenj 146, kar je 16 odstotkov manj kot decembra, medtem ko se je število izdanih dovoljenj za nestanovanjske stavbe januarja povečalo za 61,8 odstotka na 123. A to ne pomeni kakšnega gradbenega zagona, ampak le to, da so v podatkih o gradbenih dovoljenjih od januarja letos vštete tudi manjše stavbe, kot so garaže, lope in ute, ki niso namenjene prebivanju in za katere investitor dovoljenje pridobi po enostavnejšem postopku. KATJA GLEŠČIČ
