Normativi v šolah spet na muhi vlade
Ne le pet odstotkov, kot so vladni pogajalci zatrjevali do zdaj, masa za plače javnih uslužbencev naj bi se letos v povprečju znižala za 7,75 odstotkov. Šolniki so izračunali, da za njihove zaposlene še bistveno več; v glasbenih šolah za skoraj 18 odstotkov.
LJUBLJANA> Na današnjih pogajanjih sindikatov javnega sektorja z vladnimi predstavniki, na čelu katerih je po novem minister Žiga Turk, bo zadnja napoved zniževanja mase denarja za plače dvigovala pritisk. Prvič zato, ker je vladna stran do zdaj dajala v javnost podatke o (le) petodstotnem znižanju, kar v sindikatih razumejo kot grobo zavajanje, drugič pa tudi zaradi ponovnega poskusa spreminjanja standardov in normativov v šolstvu, kar že močno razburja sindikat šolnikov Sviz. “A smo pozabili, da je ministrstvo te normative umaknilo pred nekaj meseci? Ali se je minister mogoče samo hecal?” se sprašuje tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Največ varčevanja v glasbenih šolah
“Številka v proračunu je samo ena, zato je razprava o zavajanju neproduktivna,” sindikatu Sviz odgovarjajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Gradivo, ki vključuje izračune znižanj mase za plače, je staro že nekaj mesecev in je pripravljeno na osnovi proračuna za leto 2013 in zakona o izvajanju proračuna, zato to ni nov formalni predlog vladne strani.
V šolstvu bi vlada maso plač nižala s povečevanjem normativov za tehnično-administrativna delovna mesta in povečevanjem učne obveznosti za učitelje. V osnovnih šolah naj bi poleg tega prišlo še do sprememb pri plačevanju jutranjega varstva in interesnih dejavnosti ter sprememb mreže šol v mestih.
S temi potezami naj bi v osnovnih šolah letos privarčevali 11,6 odstotka denarja, namenjenega plačam, v primerjavi z letom 2012, v srednjih šolah pa 9,53 odstotka. Daleč najbolj pa bi vlada varčevanju podvrgla glasbene šole, kjer naj bi s posegi v standarde in normative privarčevali 17,9 odstotka denarja. Javni zavodi s področja kulture bi morali privarčevati 9,52 odstotka denarja za plače.
Napovedanim rezom na področju izobraževanja se bodo v Svizu zoperstavili s pogojevanjem pri reformi trga dela. Dokler ministrstvo ne bo na zadovoljiv način pojasnilo, kaj se dogaja, v Svizu ne bodo pristali na napovedano skrajševanje odpovednih rokov v predlaganem zakonu o delovnih razmerjih, napoveduje Štrukelj, ki še opozarja, da so posegi v izobraževanje bolj drastični kot v druge dele javnega sektorja.
V Svizu ne izključujejo niti možnosti, da v povezavi z odpovednimi roki v reformi trga dela ne bi vložili pobude za razpis referenduma. Na pomisleke, da reforma trga dela ne more biti žrtev pogajanj o masi plač, pa Štrukelj odgovarja, da so, če pride do spremembe standardov in normativov, odpovedni roki za odpuščanje zaposlenih v šolstvu še kako aktualni.
Različne poti do prihranka
Načrt vlade za varčevanje pri masi plač sicer zajema vse javne uslužbence. Skupna vsota denarja, namenjenega njihovim plačam, naj bi se letos zmanjšala za 7,75 odstotka v primerjavi z lani. V denarju to pomeni 255 milijonov evrov prihranka.
Načini, kako naj proračunski porabniki znižajo maso plač, so različni. Na upravnih enotah, denimo, bi tako po željah vlade morali privarčevati 9,8 odstotka denarja, namenjenega plačam, do tega prihranka pa bi prišli z upokojevanjem, kjer je to sploh še mogoče, zamikom nekaterih projektov in prerazporejanjem proračunskega denarja.
Napovedanim rezom na področju izobraževanja se bodo v Svizu zoperstavili s pogojevanjem pri reformi trga dela.
V zdravstvenih domovih (znižanje mase za 5,5 odstotka) in bolnišnicah (6,9 odstotka) želi vlada načrtovani prihranek doseči z znižanjem cen zdravstvenih storitev in z znižanjem odstotka priznanega administrativnega kadra v cenah zdravstvenih storitev. Na davčni upravi bi stroške dela za 5,4 odstotka med drugim zniževali z zmanjševanjem števila zaposlenih za določen čas, neizplačevanjem delovne uspešnosti in z delom prek delovnega časa le v izjemnih primerih. V državnem protokolu, kjer bi morali po vladnih izračunih prihraniti 10,2 odstotka denarja za pleče, pa naj bi to dosegli z ukinitvijo plačevanja nadur, dežurstev in stalne pripravljenosti.
JANA KREBELJ