Nov statut ljubljanske univerze med študenti buri duhove

LJUBLJANA > A na univerzi zatrjujejo, da se formalni postopek sprejemanja statuta sploh še ni začel.

Po fakultetah ljubljanske univerze je zaokrožil predlog osnutka novega statuta, ki kot temeljni dokument ključno ureja organizacijo univerze, v novi različici pa uvaja številne spremembe, ki bodo po mnenju študentov močno vplivale na izvajanje študija. Zato fakultete že organizirajo okrogle mize. Pretekli teden so študente z najpomembnejšimi spremembami statuta seznanjali denimo na filozofski fakulteti in fakulteti za družbene vede.

Na okrogli mizi v organizaciji študentskega sveta fakultete za družbene vede, visokošolskega sindikata in študentske organizacije Iskra so študenti opozorili, da novi statut med drugim prinaša zmanjšanje števila brezplačnih in skupnega števila opravljenih izpitov, združevanje izvajanja izrednega in rednega študija in s tem širitev šolnin, centralizacijo upravljanja univerze z večanjem pristojnosti rektorja in upravnega odbora in nezmožnost pritožbe na oceno. Za pozitivno spremembo ocenjujejo, da rektorja in dekane lahko volijo tudi nepedagoški delavci.

Manj izpitnih rokov?

Kot je pojasnil predsednik študentskega sveta fakultete Žan Bokan, med študenti najbolj buri duhove zmanjšanje števila izpitnih rokov. “Po trenutno veljavnem statutu je šest izpitnih rokov, novi statut pa bi predvideval samo tri oziroma morebiti štiri po predhodni odobritvi pristojne komisije,” pojasnjuje Bokan. Prepričan je, da je bila ta odločitev sprejeta brez kakšne predhodne analize. Ob tem je poudaril, da je veliko nezadovoljstvo med študenti povzročilo tudi to, da osnutek novega statuta ne predvideva več pritožbe študentov na oceno.

Prav tako naj bi bila v bodoče prepovedana politična propaganda. “Pojem politične propagande je zelo širok in ni definiran, v končni fazi lahko pomeni omejevanje delovanja študentskega organiziranja in v tem sklopu tudi borbe za študentske interese in pravice,” je opozoril Bokan.

Rektor v spreminjanju statuta vidi povezovanje, študenti pripravljeni na zaostrovanje

A besedilo novega statuta za študente ni sporno samo z vsebinskega, ampak tudi s postopkovnega vidika. “Besedilo osnutka je nastalo in bilo poslano v razpravo mimo vseh veljavnih predpisov, zato ga označujemo kot ničelnega. Prizadevali si bomo, da se postopek vrne na sam začetek. Želimo, da vse poteka po veljavnih postopkih,” je poudaril Bokan.

Če bo osnutek tak, kot je, še naprej, Bokan ne izključuje “uporabe vseh sredstev, ki so na voljo študentom”. Ker spremembe zadevajo vse študente, v študentskem svetu po Bokanovih besedah pričakujejo, da se bo študentska baza konsolidirala in enotno nastopila proti njim. Načelno podporo ljubljanskih študentov, kot pravi, že imajo.

Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik pa meni, da spreminjanje statuta ne bo delilo, ampak povezalo “vse skupaj”. Kot je pojasnil na sredini okrogli mizi Radia Študent, je bil dokument za spremembo statuta pripravljen že pod prejšnjim vodstvom, a so proces ustavili, ker so pričakovali, da bo že v letu 2014 sprejet novi zakon o visokem šolstvu. Ker se je izkazalo, da ga še nekaj časa ne bo, so se po Svetlikovih besedah odločili, da vendarle pristopijo k pripravi statuta.

Glede očitkov o izenačevanju obsega rednega in izrednega študija je Svetlik na omenjeni okrogli mizi pojasnil, da je to namenjeno predvsem temu, da bodo vsi s pridobljeno diplomo, neodvisno od poti, po kateri so prišli do nje, ali po redni ali izredni, lahko dobili enako količino znanja.

“Predvsem gre za to, da zagotovimo s tem enako kakovost, ker so kritike in nekatere evalvacije nekako pokazale, da izredni študij ni bil enakovredna pot, kar zadeva kvaliteto doseženih rezultatov, znanja. In to je osnovni namen,” je dejal Svetlik.

V 14 dneh javne razprave po fakultetah

Sicer pa je napovedal, da bo o predlaganih spremembah statuta še veliko razprave. Preden bodo šli v formalno spreminjanje statuta, na univerzi želijo, da ga pregledajo vsi zaposleni in tudi študenti, je navedel Svetlik.

“Najprej želimo zbrati mnenja, predvsem z vidika temeljnih ciljev in osnovnih sprememb in šele nato vse skupaj predati statutarni komisiji univerze,” je zagotovil rektor.

V prihodnjih štirinajstih dneh so tako predvidene javne razprave na temo sprememb statuta, ki bodo potekale po fakultetah. Vse to pa po navedbah vodstva univerze izkazuje, da želijo več demokratične razprave okrog statuta.

STA