Nov zakon z novimi štipendijami

Slovenija
, posodobljeno:

Zakon o štipendiranju je velik korak v smeri zagotavljanja možnosti študija, je ob predstavitvi zakona po današnji seji vlade dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Predlog zakona zaostruje pogoje za pridobitev Zoisove štipendije, državne štipendije pa predvideva le za dijake in študente, starejše od 18 let.

Fotografija je simbolična.
Fotografija je simbolična.Leo Caharija

LJUBLJANA> Z zakonom bi določili nove vrste štipendij, povečali dodatek za oddaljenost ter omogočili prejemanje več vrst štipendij hkrati. Poleg državne in Zoisove štipendije predvidevajo še štipendije za deficitarne poklice, za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije ad futura za mednarodno mobilnost ter sofinanciranje kadrovskih štipendij v organih državne uprave.

Državna štipendija namesto otroškega dodatka

Če bodo zakon sprejeli, bo državna štipendija namenjena vsem dijakom oziroma študentom, ki niso več upravičeni do otroškega dodatka in pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana. Po besedah ministra Svetlika se bodo štipendije gibale med 70 in 190 evri, možni pa bodo dodatki za oddaljenost (od 25 do 150 evrov), za učni uspeh (od 16 do 40 evrov), do dodatka v višini 50 evrov pa bodo upravičeni tudi dijaki in študenti s posebnimi potrebami.

Manj Zoisovih štipendij

Glede Zoisovih štipendij Svetlik pričakuje, da jih bodo podelili manj kot zdaj, saj bodo pogoji za pridobitev strožji. Dijakom, ki jo bodo kljub temu pridobili, bo pripadalo 120 evrov mesečno, če pa se bodo šolali v tujini, še enkrat toliko. Podobno velja za študente. Ob študiju v Sloveniji bodo upravičeni do 140 evrov mesečno, pri študiju v tujini pa do 280 evrov.

Štipendije za deficitarne poklice

Posebna kategorija štipendij, ki bo jo prinesel zakon, je štipendiranje za deficitarne poklice, in sicer v višini 120 evrov za dijake in 140 evrov za študente. Prav tako bi do štipendij bili upravičeni Slovenci v zamejstvu in po svetu, zanje predvidena štipendija pa znaša 150 evrov. Višino štipendije Ad futura bi določili z vsakokratnim javnim razpisom. Kadrovska štipendija v organih državne uprave pa bi znašala najmanj 100 evrov mesečno.

Skupna vrednost ne sme preseči 400 evrov

Novost, ki jo uvaja zakon, je možnost prejemanja več štipendij hkrati, vendar njihova skupna vrednost ne bo smela preseči 400 evrov. Za štipendije je letos predvidenih 127 milijonov evrov, prihodnje leto pa 148 milijonov. Kot je menil Svetlik, so s tem zakonom izpolnili glavno zahtevo študentov pri pogajanjih o malem delu.

ŠOS: število štipendij se bo zmanjšalo za 1000 na leto

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pa že opozarjajo na pomanjkljivosti, ki naj bi jih po njihovem mnenju prinašal zakon. Poudarili so, da so v zakonu še vedno neurejena področja, ki so ključna za zagotavljanje zadostne in ustrezne štipendijske politike.

Zaradi zaostrenih pogojev za Zoisove štipendije se bo število na novo podeljenih štipendij zmanjšalo za vsaj 1000 na leto, tako napovedujejo v ŠOS, obenem pa so prepričani, da višji otroški dodatki ne bodo nadomestili sedanjih državnih štipendij za mladoletne dijake. ŠOS sicer pozdravljajo uvedbo novih štipendij za deficitarne poklice, a dodajajo, da se ministrstvo ob tem ne zavezuje k vsakoletnemu podeljevanju teh štipendij.

STA