Nova kolektivna pogodba, stare težave
Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj meni, da je ključna ovira v gostinstvu in turizmu razrast dela na črno in sive ekonomije, česar včerajšnji podpis nove kolektivne pogodbe ne bo spremenil. Sporazum med sindikati in delodajalci prav tako ne bo rešil težav s pomanjkanjem kadra v gostinstvu in turizmu, izpostavlja izolski gostinec Igor Božič.
PRIMORSKA > “Za tista turistična in gostinska podjetja, ki so bila že do zdaj urejena, podpis nove kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma ne bo prinesel pomembnejših sprememb. Žal pa menim, da bodo tista podjetja, ki so že do zdaj kršila delovnopravno zakonodajo, oziroma so dopuščala izkoriščanje delavcev, to počela še naprej,” ocenjuje Marjan Batagelj, večinski lastnik turističnega podjetja Postojnska jama, ki ga tudi vodi. Po njegovih besedah sta največja težava panoge delo na črno in siva ekonomija, s čimer urejena podjetja težko tekmujejo. Tega pa nova kolektivna pogodba ne odpravlja.
“Upam si trditi, da so veliki turistični sistemi, kot je naš, praviloma urejeni in ne puščajo prostora za malverzacije. Delovne procese in delovni čas imamo elektronsko vodene, torej se ne more zgoditi kakšno brisanje ur. Prav tako je z izdajanjem in evidenco računov,” navede. Po drugi strani, nadaljuje, je pomanjkljiv nadzor nad številnimi podjetji in samostojnimi podjetniki, ki to zavestno izrabljajo. “Vprašajmo se samo to, kolikokrat smo dobili račun za sladoled! Ali se tega res ne da kontrolirati?” izpostavi.
Batagelj sicer pojasni, da imajo v Postojnski jami precejšnja nihanja med zimsko in poletno sezono, pri čemer imajo njihovi zaposleni pozimi primanjkljaj ur in šele sredi poletja začnejo kopičiti presežke; te pa nato porabijo v jesenskem času. Sogoqvornik s ponosom še pove, da imajo pri njih eno najvišjih povprečnih plač v panogi - povprečna majska plača je bila 1843 evrov bruto in 1188 evrov neto.
“Situacija je taka, da se zelo malo ljudi odloča za delo v gostinstvu. Na splošno je razlog v tem, da je to delo naporno, ni prostih vikendov in da delovnik traja lahko do poznih večernih ur. Ko sem pred kratkim izgubil enega od delavcev, sem sicer dobil nekoga drugega, a ta ni bil gostinec in sem ga moral vsega še naučiti,” pripoveduje Igor Božič iz izolske gostilne Doro.
“Prav je, da se uredi položaj ljudi v gostinstvu in turizmu in upam, da bo sprejem te kolektivne pogodbe k temu pripomogel. A treba bo izvesti še drugi korak in zagotoviti dobro usposobljen kader,” doda. Kot pravi, se sam trudi za to, da njegova gostilna dela skozi vse leto in da imajo zaposleni urejen urnik dela. “Poleti ekipo običajno okrepim z dvema študentoma,” še omeni.
Preberite še:
V gostinstvu in turizmu primanjkuje vsaj 7000 delavcev
