Nove letalske linije in kulturni turizem

Slovenija
, posodobljeno:

Če gre soditi po sklepih, ki so jih včeraj sprejeli člani vladnega sveta za turizem, ki so se sicer od ustanovitve prvič sestali šele po dobrem letu dni, se slovenskemu turizmu obeta novo razvojno obdobje.

Danilo Daneu
Danilo Daneu Arhiv Pn

LJUBLJANA> Pahorjevi strategi so na seznam nujnih ukrepov za večjo konkurenčnost turizma uvrstili okrepitev letalskega sektorja, boljšo vključenost kulturne dediščine v turistične vsebine in s tem ambicioznejši razvoj ponudbe kulturnega turizma.

V.d. direktorja direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar napoveduje, da bi lahko Slovenijo že v začetku prihodnjega leta povezali z osmimi novimi letalskimi destinacijami.

“Osredotočili se bomo torej na področje, kjer zaostajamo,” je odločen Hribar. V ciljni ravnini so tako že pogovori z nekaterimi novimi in sedanjimi letalskimi operaterji. Prva novost je zagotovo čarterska linija s Sankt Peterburgom, kmalu pa bo več znanega tudi o drugih povezavah.

V igri nova kulturna projekta

Hribar pojasnjuje, da je za nekonkurenčnost slovenskega turizma kriv tudi slab izkoristek zaradi premajhne vključenosti kulturne dediščine v turistične vsebine, kar posledično vpliva na premalo ambiciozno ponudbo kulturnega turizma. Včeraj so napovedali, da sta prav že v pripravi dva nova projekta, ki naj bila tudi pod zaščito svetovne kulturne dediščine.

Sicer pa so upravitelji državne blagajne v letošnjem proračunu turizmu namenili 42 milijonov evrov, od tega dobrih deset za promocijo, preostanek pa za nadaljevanje naložb v okviru črpanja dobrodošle evropske denarne pomoči. Hribar ne skriva zadovoljstva, saj pravi, da je začetek letošnje turistične sezone postregel z dobrimi podatki. “Številke v prvih treh mesecih nas navdajajo z optimizmom in so dobra osnova za leto, ki prihaja,” meni.

Vnovično srečanje pred ali po sezoni

Predsednik upravnega odbora Turistično-gostinske zbornice Danilo Daneu kljub vsemu opozarja, da se tudi v slovenskem turizmu še vedno čuti vpliv svetovne gospodarske krize. “Izzivi za slovenski turizem so veliki. Danes smo predvsem govorili o željah, ki bi jih morali vnesti v novo strategijo. Pretehtati bomo morali, katere vsebine bo nujno razvijati,” namiguje Daneu. Na vprašanje, ali bo srečanje obrodilo kakšne konkretne sadove, pa je sogovornik realen, da je šlo bolj za vljudnostni sestanek. “Marsikaj pove že to, da nisem dobil jasnih odgovorov, kaj narediti, da se bo čim prej lahko začela gradnja golf igrišča v Sečovljah,” je razočaran.NH

Statistični podatki so jasni: slovenski turizem ustvarja 12 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Statistični podatki so jasni: slovenski turizem ustvarja 12 odstotkov bruto domačega proizvoda. Zdravko Primožič/Fpa