Nove oblike pomoči za tiste, ki ne morejo več sami skrbeti zase

LJUBLJANA > Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so pripravili predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Koaliciji in socialnim partnerjem ga bodo predstavili septembra, septembra ali oktobra pa se bo v javni razpravi nanj lahko odzvala tudi javnost.

Najtrši oreh je financiranje

Koncept dolgotrajne oskrbe je znan že leta, vsakič pa se zatakne pri financiranju. “Predlog zakona predvideva obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, po istem principu kot ga imamo za zdravstveno varstvo,” sporočajo z ministrstva za zdravje, ki je v začetku leta od ministrstva za delo prevzelo nalogo pripraviti zakon. “Financiranje dolgotrajne oskrbe je bil že pri prejšnjih predlogih najtrši oreh in pomemben element zakona, ki ga je treba načrtovati ne samo z vidika javnofinančne vzdržnosti, temveč tudi z vidika vzdržnosti za posameznika in družine,” še pojasnjujejo.

Za izvajanje dolgotrajne oskrbe bi v enotno blagajno povezali vse finančne vire, ki jih za te namene že prispevajo zdravstvena in pokojninska blagajna, državni proračun in lokalni proračuni. Še vedno pa bi zmanjkalo približno sto milijonov evrov letno. Ta znesek bi po solidarnostnem sistemu zbrali državljani, ki bi plačevali novo obvezno zavarovanje. Uradne informacije z ministrstva so za zdaj skope, a kot je znano že iz starih delovnih gradiv, bi do tega zneska lahko prišli s šestimi evri mesečne premije.

Na voljo različne vrste pomoči

Dolgotrajno oskrbo trenutno potrebuje približno 60.000 državljanov, zaradi znanih demografskih trendov pa bo od tuje pomoči v prihodnosti odvisnih še več ljudi. Če je trenutno nastanitev v domu za starejše za marsikoga edina možnost, pa naj bi sistem dolgotrajne oskrbe sistemsko uredil tudi druge, do starostnikov prijaznejše oblike pomoči; od strokovne in finančne podpore svojcem, ki doma skrbijo za obnemoglega člana družine, do bolje organizirane zunanje pomoči na domu in dnevnih centrov, kamor bi se vključevali starostniki. Domovi za ostarele bi po novem ostali le skrajna možnost za najbolj obnemogle.

Na ministrstvu so zakon napisali tudi z mislijo na svojce, ki jih skrb za obnemoglega člana družine lahko izčrpa. Poleg strokovne in finančne pomoči tistim, ki bi za starostnika skrbeli sami, bi svojcem dali na voljo tudi 14 dni nadomestne oskrbe za starostnika.

Z vsebinami pridemo skozi, z denarjem pa ne

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) že leta bijejo plat zvona in od različnih vladnih koalicij zahtevajo, naj končno že sprejmejo zakon o dolgotrajni oskrbi. Sodelovali so tudi v delovni skupini, ki je pripravljala osnutek zakona. Podpredsednica ZDUS Mija Pukl zato pozna pasti, ki jih ta skriva: “Mislim, da bi še kar prišli skozi z vsebinami, nikakor pa ne s financami.” A koraki nazaj ne smejo biti več možni, saj se število starejših povečuje, gradnja novih domov za starostnike pa se je ustavila.

Puklova poudarja, da ne gre le za pomoč starejšim, ampak tudi za razbremenitev srednje in mlade generacije. Prihodnost naše družbe ni v tem, da se aktivna generacija ukvarja s starejšimi in dementnimi, ampak v tem, da se posveti nataliteti in svojemu delu, pravi. Ne gre za prenos skrbi na državo, ampak za drugačno organizacijo sistema, ki bo prinašal več koristi celotni skupnosti, menijo v ZDUS.

Z zahtevami, da mora državni zbor zakon sprejeti pred naslednjimi volitvami, so včeraj na politike pritisnili tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikatu upokojencev Slovenije.

JANA KREBELJ