Noveli zakona o medijih se obeta podpora večine poslancev

Slovenija
, posodobljeno:

Predlogu novele zakona o medijih se glede na stališča poslanskih skupin obeta podpora. Gre namreč za ponovno odločanje o predlogu novele po tistem, ko je državni svet na besedilo zakona izglasoval odložilni veto. Zato je za sprejem novele potrebna podpora 46 poslancev.

Predlogu novele zakona o medijih se glede na stališča 
poslanskih skupin obeta podpora. Na fotografiji: ministrica za 
kulturo Julijana Bizjak Mlakar.
Predlogu novele zakona o medijih se glede na stališča poslanskih skupin obeta podpora. Na fotografiji: ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar.STA

LJUBLJANA > Koalicijske poslanske skupine so napovedale, da bodo predlog novele podprle, a nameravajo zakon po sprejemu znova novelirati. Kot je denimo dejal Matjaž Han (SD), bi podpora vetu pomenila vnovičen korak nazaj. Podpora zakonu je podpora slovenski glasbi, je prepričan. Zato bodo predlog novele vnovič podprli.

Marija Antonija Kovačič (Desus) pa meni, da so neutemeljene trditve, da so tako visoke kvote za slovensko glasbo nedostopne in nesorazmerne.

Predlogu zakona so manj naklonjeni opozicijski poslanci. Violeta Tomič (ZL) je dejala, da predlogu novele ne bodo niti nasprotovali niti ga ne bodo podprli. Opozorila je, da predlog novele na področju kvot govori le o slovenski glasbi, ne prinaša pa nobenega zagotovila za predvajanje kakovostne in raznovrstne glasbe.

Ljudmila Novak pa je povedala, da si v NSi prizadevajo za čim svobodnejšo ekonomsko pobudo. Predlog novele gre po njenem mnenju v smer prenormiranja, s predpisanimi kvotami pa se ne rešuje pravih težav. Zato predloga novele ne bodo podprli.

Državni svet je 4. februarja s 24 glasovi za in štirimi proti sprejel odložilni veto na novelo zakona o medijih. Ocenil je, da novela posega v svobodo izražanja in svobodno gospodarsko pobudo, omejuje pa tudi avtonomijo glasbenih urednikov.

Če bo novela uveljavljena, bo moral radio med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.

STA