Novi izračuni begajo vinarje in oljkarje
Vinogradniki in oljkarji, najštevilčnejši skupini kmetovalcev na Primorskem, s tesnobo pričakujejo obdavčitev na podlagi novih izračunov katastrskega dohodka. Predvsem jih bega dejstvo, da nihče ne ve, kolikšna bo nova obdavčitev in kakšne obveznosti bo prinesla.
PRIMORSKA> Po izračunih geodetske uprave (GURS) bi bil katastrski dohodek za vinograd brez bonitet v Brdih in Vipavski dolini 3040 evrov, v Istri in na Krasu pa 2098 evrov. Pri oljčnikih je manjša razlika, za Brda in Vipavsko dolino je najvišji katastrski dohodek 1771, za Istro 1711 evrov. Povišanje je zelo veliko, za vinograde več kot šestkratno, za oljčnike nekaj več kot trikratno. Izračun katastrskega dohodka je izjemno zapleten, v njem so upoštevali stroške in prihodke ter številne druge elemente.
Podcenjeni stroški, previsoke cene
“Prav zanima me, kdo je delal kalkulacije. Tako pri oljčnem olju kot pri vinu so stroški podcenjeni, prihodki pa precenjeni,” pravi Miran Sotlar, agrarni ekonomist v koprskem oddelku KGZ Nova Gorica. V izračunu je GURS uporabil ceno za kilogram grozdja 0,48 evra, za liter vina 2,44 evra, za kilogram oljk 2,15 evra in za liter oljčnega olja 13,44 evra. “Cene so pretirane in nerealne, nekateri stroški pa niso upoštevani, denimo pomagala za obiranje oljk. Oljke bi smeli ovrednotiti na največ en evro, olje pa na 10,50 evra. Če pa bo že obveljala cena, ki jo navajajo, pa naj v njo vključijo stroške nadzora, steklenic in stekleničenja, etiket ter zamaškov,” poudarja oljkar Dino Pucer iz Ankarana. “Če ti, ki so delali izračune, kupijo oljke in olje po navedeni ceni, sem pripravljen plačevati davke po njihovem izračunu katastrskega dohodka,” pa je ciničen Egidio Žiber iz Parecaga.
Ogrožanje socialnih transferjev
“Višji katastrski dohodek ob morebitnem višjem obdavčenju lahko za nekatere pomeni tudi izgubo socialnih transferjev, ker bodo prekoračili cenzuse, marsikdo bo prekoračil mejo, ko je treba začeti voditi knjigovodstvo. Metodologija in izračun sta bistveno preveč zapletena in zato zgrešena. Informacijskih izračunov ni, kmetje sami pa jih ne moremo narediti. Sploh ne vemo, kaj nas čaka, zato je najbolje, da se uvedba novega sistema odloži za eno leto, v tem času pa zadeve zbistrijo,” meni David Štok, vinar iz Dutovelj, tudi predsednik koprske Območne enote KGZS in predsednik Društva vinogradnikov Krasa.
Preveč birokracije
“Pri nas je nasploh preveč birokracije, ob kmetijskem knjigovodstvu in kletarski evidenci še vse ostalo. Zaradi toliko birokracije nam zmanjkuje časa za kmetovanje,” prenormiranost kritizira vinar Marjan Simčič iz Ceglega. Sam je dvolastnik, v Italiji pa je njegova edina obveza, povezana s kmetijskimi zemljišči, plačevanje urejanja melioriranega zemljišča, na katerem ima vinograde. “Njihov sistem je nasploh naravnan veliko bolj stimulativno za kmete, manj je papirjev in nihče nima potrebe, da bi se izogibal evidencam in dajatvam,” omeni izkušnje iz sosednje države.
“Vsako dodatno obremenjevanje že tako obubožanih kmetov je slabo za državo, njeno kmetijstvo in načrtovano čim višjo samooskrbo,” pa meni Branimir Radikon, direktor KGZ Nova Gorica. Nekoliko grenko sklene, da si ne zna predstavljati turista, ki bi v Istri dobil na mizo denimo čilsko vino in oljčno olje iz Umbrije, ker domačih pridelkov zaradi opuščanja kmetijstva ne bi bilo.
SAŠO DRAVINEC
