Novi prizori baterijske reje v Sloveniji: V kletkah trupla poginulih kokoši, med jajci tudi iztrebki

Na posnetkih baterijske reje kokoši v osrednji Sloveniji so vidni kupi poginulih živali, razbita jajca, pomešana z iztrebki, in umazane površine za zbiranje jajc. Posnetke je objavilo društvo AETP, ki opozarja na domnevne kršitve predpisov o zaščiti rejnih živali in higieni živil. Člani društva nasprotujejo predlogu vlade, da bi prepoved reje kokoši v kletkah namesto z letom 2029 začela veljati šele 2035. 

V hlevu s kapaciteto več kot 5000 kokoši, ki ima tudi lastno pakirnico jajc, naj bi sredi prostora, kjer kokoši nesejo jajca, stalo nepokrito vedro s trupli poginulih živali v različnih fazah razkroja. V eni od kletk je med živimi kokošmi ležalo posušeno in sploščeno truplo, na katerem naj bi delno ležala druga kokoš. 

Baterijska reja kokoši na eni izmed farm v osrednji Sloveniji

Foto: Aetp

Na tleh so vidni razbita jajca, zasušena jajčna vsebina in lupine, pomešane s starim kurjim gnojem. Po navedbah društva so ponekod s starimi iztrebki zapolnjeni tudi trakovi za odstranjevanje gnoja, odtočne rešetke pa so zamašene, zaradi česar na tleh zastaja tekočina. Med iztrebki in razbitimi jajci naj bi bila tudi embalaža strupa za glodavce. Več jajčne vsebine in lupin je vidnih na zbirni liniji, posamezna jajca pa ležijo neposredno na umazani površini.

Posnetke predali inšpekciji

Društvo AETP je posnetke 9. oktobra skupaj s strokovnim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V mnenju so po navedbah društva izpostavljene mogoče neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in higieni živil, med drugim pri odstranjevanju poginulih živali in zagotavljanju čistosti jajc.

To ni prvi primer, ki ga je izpostavilo društvo. Januarja lani so posnetki s farme Kavčič prikazali kokoši, ki so jajca nesle na truplih poginulih živali. Isti rejec je jajca iz reje v kletkah prodajal kot ekološka, med njegovimi odjemalci pa je bilo po javnih evidencah skoraj 300 javnih zavodov.

Vlada želi prepoved preložiti za šest let

V Sloveniji reja kokoši v obogatenih kletkah še ni prepovedana. Zakon o zaščiti živali določa, da naj bi prepoved začela veljati 1. januarja 2029, predlog novele zakona, ki je v začetku oktobra vstopil v javno obravnavo, pa predvideva odlog do 1. januarja 2035.

Baterijska reja kokoši na eni izmed farm v osrednji Sloveniji

Foto: Aetp

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je podaljšanje na prvi nujni seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo zagovarjal tudi s higienskimi razlogi. Kot je dejal, so jajca iz kletk zaradi manjšega tveganja za prenos salmonele primernejša za javne ustanove, kot so bolnišnice in domovi za starejše, poleg tega pa so cenejša.

Toda Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) po navedbah AETP ugotavlja nasprotno: reja v kletkah povečuje tveganje za okužbo s salmonelo, agencija pa takšno rejo odsvetuje tudi zaradi slabe dobrobiti živali.

Baterijska reja kokoši na eni izmed farm v osrednji Sloveniji

Foto: Aetp

Kokoši v kletkah po opozorilih društva ne morejo izražati svojih naravnih vedenjskih potreb. Na žični mreži imajo omejeno možnost gibanja in razpiranja kril, na posnetkih pa naj bi bilo videti tudi prerivanje za dostop do krmilnikov. Pri več živalih je opazna izrazita izguba perja na glavi, vratu in repu, kar bi lahko kazalo na kljuvanje med kokošmi. Kokoši kletk ne zapustijo in nimajo dostopa do dnevne svetlobe.

Proti reji v kletkah skoraj 30.000 podpisnikov

V AETP vlado pozivajo, naj odstopi od načrta za podaljšanje baterijske reje in upošteva nasprotovanje javnosti. Pobudo za prepoved reje kokoši v kletkah je po navedbah društva podpisalo skoraj 30.000 ljudi, v anketah pa naj bi 94 odstotkov vprašanih v Sloveniji menilo, da je zaščita rejnih živali pomembna.

Baterijska reja kokoši na eni izmed farm v osrednji Sloveniji

Foto: Aetp

"Upam, da si bo vlada še premislila. Sicer naj staršem pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci v vrtcih in šolah še vse do leta 2035 jedli jajca iz krute baterijske reje. Prav tako naj pojasni svojcem, zakaj naj bi ta najbolj oporečna jajca jedli njihovi bližnji v bolnišnicah in domovih za starejše," je dejal predsednik društva AETP Samo Curk.