Noža za odhodke še ni
“Vlada se ukvarja z javnimi financami izključno na prihodkovni strani; lani junija smo zvišali DDV, zdaj bi ga spet. Po enem letu dela te vlade bi res pričakoval, da bo kaj naredila tudi glede odhodkov,” je ekonomist Mojmir Mrak svoje videnje višanja DDV včeraj orisal direktorjem, zbranim v Klubu gospodarstvenikov slovenske Istre.
KOPER > Mojmir Mrak razume vlado, da po padcu nepremičninskega zakona spet razmišlja o višjem DDV. Gre za rešitev, ki jo je mogoče izpeljali hitro in je najmanj slaba: ne prizadene izvoznikov in ne krni gospodarske rasti. A po enem letu dela te vlade Mrak ne vidi resne strategije na področju javnih financ. Po enem letu dela te vlade argument, da ni časa, ne more biti več izgovor. Mrak pogreša resno strategijo na področju javnih financ. Na mizi bi - poleg višanja DDV na prihodkovni strani - pričakoval še kak drug predlog, na odhodkovni strani. “Tega doslej ni bilo in mislim, da je to slabo,” je Mrak očital vladi.
Jasno pa je, da bi morali zarezati v velike izdatke. Razmisliti bi morali o upravičenosti subvencij za gospodarstvo, nujno bi se morali lotiti sprememb v javni upravi. “Ampak temu se izogibamo. Ko se ne bomo mogli več, bo poseg precej brutalen. A javni dolg Slovenije je že pri 80 odstotkih in tega si ne moremo več privoščiti, četudi vlada misli drugače. No, do naslednjih volitev bo morda še šlo, za državo pa je to slabo, ” je prepričan Mrak.
“Resno dvomim, da bodo evropski partnerji v novi finančni perspektivi 2014-2020 še pripravljeni podpirati projekt drugega tira Koper-Divača,” je zadržan Mrak. Medtem časom je namreč stekla gradnja železniških povezav, ki so zelo blizu temu tiru, kot na primer italijanska železniška povezava na Pontebelj. “Ne moremo računati na benevolentnost EU, da bi financirala dve malone vzporedni progi.”
Narobe je že to, da smo lansko pokrivanje bančne luknje vzeli zgolj kot manjšo transakcijo, ne pa kot resen opomin o nujnosti streznitve. “Od vlade bi pričakoval, da bo vsaj pripravila programski proračun. Linearni rezi namreč ne bodo dovolj, rezati bomo morali po vsebinah, to pomeni ukinjati. Za to pa potrebujemo 'meter', torej kriterije,” je še menil Mrak.
Slovenski DDV je že zdaj višji, kot znaša povprečje v EU; če ga bomo še zvišali za dve odstotni točki, bomo v družbi maloštevilnih držav, ki imajo DDV krepko nad evropskim povprečjem. Mrak se strinja, da bo dvig DDV vplival na končno porabo doma: “Ta davek niti ne zelo negativno vpliva na izvoznike, ki so najbolj vitalen del našega gospodarstva. Oni dviga DDV ne bodo občutili, vsi drugi pa ja.”
SONJA RIBOLICA