O čem bomo odločali na referendumu?

LJUBLJANA> Doslej je bila Radiotelevizija Slovenija (RTVS) javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, po novem zakonu, če ta v nedeljo ne bo padel na referendumu, pa bi se preoblikovala v samostojno pravno osebo javnega prava posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.

V okviru javne službe bi z novim zakonom dobili en televizijski program več, med drugim bi ohranili število radijskih programov ter televizijski program za spremljanje sej v državnem zboru. Po novem zakonu ni predviden televizijski program za tujo javnost, novi zakon pa dodatno predvideva elektronski programski vodič, druge multimedijske storitve in pomembne nove storitve.

Programske vsebine tudi za priseljence iz bivših jugoslovanskih republik

Z novim zakonom bi bila RTVS v okviru javnega servisa zavezana oblikovati programe tudi za pripadnike narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije. Po sedanjem zakonu je dolžna ustvarjati za državljane Slovenije, Slovence po svetu, pripadnike slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ter za Rome.

Državni zbor z manj besede pri imenovanju svetnikov

Po novem zakonu bi namesto programskega sveta imeli svet. Štel bi 17 članov, medtem ko sedanji programski svet šteje 29 članov. In če sedaj državni zbor imenuje 21 svetnikov oziroma več kot dve tretjini, bi po novem zakonu državni zbor imenoval pet svetnikov oziroma manj kot tretjino.

Po tako imenovanem Grimsovem zakonu traja mandat svetnikov štiri leta, po novem pa pet let. Ista oseba je po novem zakonu lahko imenovana za člana sveta največ dvakrat.

Spremembe tudi pri imenovanju nadzornikov

Spreminja se tudi število nadzornikov in način njihovega imenovanja. Po sedanjem zakonu o RTVS nadzorni svet šteje enajst članov, po novem sedem. Po sedanjem zakonu državni zbor imenuje pet članov, štiri člane imenuje vlada, zaposleni RTVS pa dva. Po novem zakonu pa državni zbor imenuje tri člane, od tega enega na predlog parlamentarne komisije za nadzor javnih financ, dva člana imenuje svet, enega člana imenuje vlada, enega člana pa svet delavcev.

Rahle spremembe pri izboru generalnega direktorja

Zavod zdaj vodijo generalni direktor ter direktorja radia in Televizije Slovenija. Po novem zakonu je predvidena petčlanska uprava, ki jo vodi generalni direktor.

Nekoliko se spreminja tudi postopek imenovanja generalnega direktorja. Tega po novem zakonu predlaga v imenovanje svetu nadzorni svet na podlagi javnega razpisa. Tudi ostale člane uprave imenuje svet, vendar na predlog generalnega direktorja.

Po veljavnem zakonu generalnega direktorja imenuje programski svet na podlagi javnega razpisa. Direktorja radia in televizije pa imenuje generalni direktor po predhodnem soglasju programskega sveta.

Uredništvo predlaga kandidata za odgovornega urednika

Prav tako se spreminja imenovanje odgovornih urednikov. Po veljavnem zakonu odgovorne urednike imenuje in razrešuje generalni direktor, ki jih predlagata programska direktorja na podlagi izvedenega javnega razpisa.

Po novem zakonu odgovorne urednike imenuje in razrešuje uprava na podlagi izvedenega javnega razpisa. Pred imenovanjem odgovornega urednika se mora uprava posvetovati o kandidatih s programskimi delavci v uredništvu, za katero bo imenovan urednik.

In če uprava ne pridobi pozitivnega mnenja večine programskih delavcev v uredništvu, predlaga imenovanje takega kandidata svetu. V tem primeru ima uredništvo pravico predlagati svetu svojega kandidata za odgovornega urednika. Novi zakon tudi omejuje dolžino trajanja mandata odgovornih urednikov; ti so lahko imenovani največ dva mandata zapored.

Člani organov v primeru škode odgovarjajo z lastnim premoženjem

Če bo novi zakon v nedeljo prestal referendumsko preizkušnjo, bodo člani uprave in nadzornega sveta odgovarjali v skladu s pravili, ki urejajo odgovornost članov organov vodenja oziroma nadzora v delniških družbah. To pomeni, da bodo odgovarjali z lastnim premoženjem, če jim bo dokazano, da so namenoma ali iz hude malomarnosti oškodovali družbo. Prav tako bodo na enak način odgovarjali člani sveta v primerih, ko bodo izvajali funkcijo vodenja ali nadzora.

Poleg tega RTVS in z njo povezane osebe članom organov ne bo smela plačati stroškov zavarovanja za kritje odgovornosti iz naslova opravljanja nalog v organu. Po sedaj veljavnem zakonu morebitna odškodninska odgovornost vodstva oziroma nadzornega sveta ni predvidena.

RTVS ni več last države

Po Grimsovem zakonu je premoženje, ki ga RTVS uporablja pri svojem delu, last države. Po novem zakonu pa premoženje prehaja v roke RTVS in s tem premoženjem upravlja in razpolaga samostojno.

Po novem zakonu se spreminja tudi status zaposlenih na RTVS, ki bodo, če bo zakon prestal referendumsko odločanje, izvzeti iz javnih uslužbencev.

Rtv prispevek se usklajuje z inflacijo

Spreminja se tudi rtv prispevek. Ta je po obstoječem zakonu fiksen, znaša 12 evrov mesečno. Po novem bo osnova rtv prispevka sicer ostala enaka, vendar pa se bo usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Usklajevanje prispevka z inflacijo bo potekalo enkrat letno glede na uradne podatke iz predhodnega leta. Usklajeni zneski pa se začnejo obračunavati od začetka aprila tekočega leta do konca marca naslednjega koledarskega leta.

STA