O mladini brez mladih
Življenje mladih zaznamuje negotovost. Čas študija se podaljšuje, na zavodih za zaposlovanje je vse več visoko izobraženih diplomantov, služb zanje ni. Ker nimajo denarja, jih vse več ostaja pri starših. Da bi te neugodne trende obrnili, je vlada sprejela nacionalni program za mladino.
PIRAN > Nacionalni program za mladino, ki ga je vlada sprejela junija, je prvi strateški dokument, ki se ukvarja s problematiko mladih.
Raziskave kažejo, da je kar 22 odstotkov 15-letnic in 13 odstotkov 15-letnikov nezadovoljnih s svojim življenjem. 42 odstotkov deklet in 21 odstotkov fantov (od 14 do 19 let) pa je depresivnih.
V teh dneh ga predstavljajo po Sloveniji (včeraj v Piranu, jutri ga bodo še v Ajdovščini, v Hiši mladih), jeseni pa naj bi ga potrdili še v DZ.
Konkretneje do konca leta
V Sloveniji je brezposelnih približno 30.000 mladih, večina tistih, ki so zaposleni, pa imajo službe le za določen čas, z neprijaznimi urniki. “Eden ključnih ciljev nacionalnega programa je mladim olajšati začetek delovne kariere in kakovost zaposlitev,” pravi Andraž Zgonc iz Urada za mladino. Med cilji so še skrajšanje časa študija, usmeritev v poklice, s katerimi je mogoče najti službo, zagotovitev najemnih stanovanj za mlade ...
Kako bodo vse to dosegli, nacionalni program ne pove. Njegovi snovalci pojasnjujejo le, da bodo konkretnejši ukrepi zapisani v izvedbenih programih.
Program za mladino italijanski in madžarski narodni manjšini omogoča ustanovitev mladinske organizacije na nacionalni ravni - tudi če ni prisotna v vsej državi in nima 300 članov. Priložnost so zagrabili v italijanski narodni skupnosti, kjer že ustanavljajo mladinski svet, nato pa se bodo lahko enakopravno prijavljali na razpise urada za mladino.
A kdaj jih lahko pričakujemo, če smo na nacionalni program za mladino čakali več kot deset let? “Konec leta morajo biti programi narejeni, časa ni več. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti to že pripravljamo, neodvisno od programa,” pravi Dejan Levanič, sekretar na ministrstvu. “V pol leta bomo s projekti, ki jih izvajamo, zagotovili 15.000 zaposlitev,” zagotavlja.
Kljub zaskrbljujočim podatkom o razmerah med mladimi je včerajšnja razprava v Piranu pritegnila le predstavnike treh ali štirih mladinskih organizacij.
Odličen program; kaj pa izvedba?
65,3 odstotka mladih je leta 2010 živelo pri starših; leta 1992 je je bilo takih 41,9 odstotka.
“Mladi bi bili razočarani, če bi prišli, saj ne bi izvedeli nič konkretnega. Pričakujemo pa ukrepe. Mladi smo v položaju, ko si moramo - to je žalostno, a resnično - priboriti status študenta, da ne pristanemo na zavodu za zaposlovanje. Nimamo jasne prihodnosti in mislim, da je s tem nacionalnim programom podobno,” je po predstavitvi dejal Seit Demiri, predstavnik Študentske organizacije Slovenije in Študentske organizacije Univerza na Primorskem.
65,5 odstotka mladih je le začasno zaposlenih.
Sprašuje se, koliko časa bo minilo, preden bodo vidni rezultati. “Program potrebujemo, zastavljen je odlično, vprašanje pa je, kako bo z izvedbo,” še meni Demiri.
HELENA RACE