Ob aprilskem presežku proračun v štirih mesecih s 423 milijoni evrov primanjkljaja
Državni proračun je v prvih štirih mesecih leta vknjižil 423 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je bil v enakem času lani ta pri 272 milijonih evrov, je danes v mesečni informaciji objavil fiskalni svet. Aprila je proračun izkazal 320 milijonov evrov presežka. Fiskalni svet sicer še naprej opozarja na visoko rast odhodkov.
LJUBLJANA > Aprilski presežek je bil po pojasnilih fiskalnega sveta posledica krepitve rasti prihodkov zaradi obračuna lanskih obveznosti davka na dohodek pravnih oseb in pa tudi delnega knjiženja novih plačil sredstev v okviru mehanizma EU za okrevanje in odpornost, saj je Slovenija prejela nekaj več kot 230 milijonov evrov sredstev na podlagi petega zahtevka.
Vsako leto je namreč aprila izvedena večina poračuna obveznosti za preteklo leto. Letos so skupni prilivi aprila znašali 309 milijonov evrov, kar je približno dvakrat toliko kot lani oziroma skoraj na ravni iz leta 2024, ko so bili s 354 milijoni evrov rekordno visoki. V štirih mesecih skupaj je bila tako medletna rast prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb 27,6-odstotna.
Obenem je bilo knjiženih prvih 100 milijonov evrov od omenjenih 230 milijonov evrov sredstev za okrevanje. Tudi to je pripomoglo k temu, da so bila prejeta sredstva EU v štirih mesecih nekaj več kot dvakrat višja kot v enakem času lani.
V štirih mesecih skupaj je medtem saldo državnega proračuna vseeno slabši kot lani. Primanjkljaj je tako znašal 423 milijonov evrov in bil za 147 milijonov evrov večji kot v enakem lanskem obdobju.
Po veljavnem proračunu naj bi sicer primanjkljaj v celotnem letu 2026 znašal 2,1 milijarde evrov.
Medletna rast prihodkov se je v štirih mesecih okrepila na 11,3 odstotka, to pa je po navedbah fiskalnega sveta ob že omenjenih dejavnikih tudi posledica rasti prihodkov od DDV. Ti so bili z nekaj več kot dve milijardi evrov za 9,6 odstotka višji kot v enakem času lani. A fiskalni svet opozarja, da se rast teh prihodkov z nizke osnove krepi od sredine lanskega leta. Prihodki od trošarin so bili medletno višji za 3,5 odstotka, od dohodnine pa za 5,2 odstotka.
Nadaljevala se je medtem tudi visoka rast odhodkov, ki so bili v prvih štirih mesecih medletno višji za 13,7 odstotka. Pomemben del rasti po pojasnilih fiskalnega sveta predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega glavnino pomenijo sredstva za okrevanje.
Tudi brez upoštevanja tega dejavnika je bila rast odhodkov visoka, več kot desetodstotna. Približno četrtino tega je posledica za 8,5 odstotka višjih stroškov dela.
Njihova rast se bo v naslednjih mesecih po pričakovanjih fiskalnega sveta znova okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo z majskim izplačilom aprilske plače, višjega regresa, ki se bo povečal še za 10 odstotkov poleg redne uskladitve s 16-odstotnim dvigom minimalne plače, pri junijski in decembrski plači pa bosta izplačana še nadaljnja obroka v okviru postopne uvedbe spremenjenega plačnega sistema.
K rasti odhodkov so v podobni meri prispevali še višji transferji posameznikom in gospodinjstvom ter investicijska poraba. Medletno višji socialni transferji so posledica redne zakonske uskladitve z inflacijo in nekaterih diskrecijskih ukrepov. V okviru investicijske porabe pa se v zadnjih mesecih poleg investicij na področju obrambe najbolj večajo še investicije v zdravstveno in izobraževalno infrastrukturo.