Ob dnevu solidarnosti pomoč prizadetim v ujmi
Na današnji dan solidarnosti so se ali pa se še bodo na pomoč prizadetim v poplavah odpravili številni prostovoljci. Mnogi pa so pomagali že v preteklih dneh, največ na Koroškem, v Savinjski dolini in v osrednji Sloveniji. Kot so povedali, so jih zelo veseli predvsem domačini, ki jih sprejmejo odprtih rok in z veliko hvaležnosti.
SLOVENIJA >Na Prevaljah se dan prostovoljcev začne pri nakupovalnem središču, kjer jih v šotoru civilne zaščite sprejmejo koordinatorji. Popišejo prav vsakega prostovoljca, povedati morajo svoje ime, priimek in telefonsko številko, saj jih na različna delovišča razporejajo skozi celoten dan, obveščanje pa poteka po telefonu.
Pri odpravljanju posledic ujm so aktivni tudi študentje in njihove organizacije. Organizirali so zbiranje denarne pomoči in skupne odhode skupin na prizadeta območja, so sporočili iz Študentske organizacije Slovenije (ŠOS). Študenti so bili aktivni že v preteklem tednu, vse pa na ŠOS tudi danes, ob dnevu solidarnosti, pozivajo k pomoči. Študentska organizacija se ob tem pridružuje pozivom delodajalcev in sindikatov, da tudi študentom, ki so poleti in med letom opravljali študentsko delo, ujme pa so jim uničile streho nad glavo, vlada nameni izredno nadomestilo za izpad dohodka. "Tudi študentje se v teh dneh, enako kot njihovi starši ukvarjajo z odpravljanjem posledic ujme ter iskanjem načina preživetja v prihodnje. Mnogi študenti že v običajnih razmerah z opravljanjem študentskega dela pomagajo domačim, ta prihodek pa bo za kar nekaj časa zagotovo izpadel," so zapisali v sporočilu za javnost. Za pomoč se lahko študenti in ostali obrnejo tudi na študentske organizacije univerz in na lokalne študentske klube.
Skavti iz Koroške in Krškega ter nekateri prostovoljci Karitasa so se denimo v soboto najprej odpravili le nekaj metrov stran, kjer je na travniku zraven nakupovalnega središča nastalo začasno smetišče. Tam tovornjaki s tega dela Koroške skoraj vsako uro pripeljejo novo prikolico odpadkov, prostovoljci pa jih ločujejo. Posebni kupi so za kovino, plastiko, les in papir, kosovne odpadke ter elektronske naprave. Kar ne sodi nikamor, ostane na ogromnem kupu smeti.
“Sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne, tu se ve, da se mora pomagati.”
Med prostovoljci na smetišču sta bila tudi Romana Šmuc in Marko Hrovat iz Ljubljane, ki sta se za pomoč prijavila prek aplikacije Poplave 2023. "Prav je, da sva prišla. Sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne, tu se ve, da se mora pomagati," je dejala Šmuc. Hrovat pa je dodal, da so ljudje v velikih težavah. "Mogoče smo jutri lahko že mi," je opisal svoje razloge.
Pohvalila sta delovanje aplikacije Poplave 2023, saj menita, da je nadzor nad prostovoljci pomemben. Šmuc je dodala, da je aplikacija super tudi za razporejanje vseh za pomoč pripravljenih ljudi, ki jih je veliko. "Prav je, da jo imamo, saj bi drugače morda bilo en dan na terenu zelo veliko ljudi in bi se drenjali, naslednji dan pa ne bi bilo nikogar," je pojasnila.
Skavtinja Patricija Gornjec iz Krškega je pri odstranjevanju posledic poplav na Koroškem pomagala v četrtek in soboto. "Veliko mulja smo spravljali z vrtov in iz hiš, odnašali odžagane veje, grmovje in drevesa ter ločevali odpadke na smetišču," je povzela.
Topel sprejem domačinov
Domačini jih vedno toplo sprejmejo in so veseli vsake pomoči, vsakega para rok. "Še več jim pomeni lepa beseda, pozornost. Dobra volja in naš pogovor z njimi veliko šteje," je prepričana. Dodala je, da so tudi zelo skrbni. Ob delu jim namreč pijačo in hrano prinesejo ne samo lastniki vrta ali hiše, ki ga čistijo, ampak tudi številni sosedje.
Na terenu že vse dni pomagajo tudi številni gasilci iz različnih prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Gasilca Barbara Jezeršek in Nejc Mrvič iz PGD Muta sta v soboto pomagala pri razvažanju vode na območja, kjer so ostali brez nje. "Danes smo prišli z veliko cisterno, ki drži 7000 litrov vode," je dejala Jezeršek. S cisterno so tudi prali ceste, umazane od mulja.
Člana PGD Prevalje Maks Gruber in Ožbi Šušel, sicer še osnovnošolca, pa sta poudarila, da so domačini zelo prijazni in hvaležni. Sama sta v soboto pomagala komunalnemu podjetju pri čiščenju odpadkov, črpala vodo in čistila kanalizacijo.
Slovenijo je prejšnji konec tedna prizadela najhujša naravna nesreča v zgodovini samostojne države. Obsežne padavine so povzročile poplave in sprožile plazove, ki so pustošili po dveh tretjinah države. Odtekla voda je za seboj pustila porušene ceste, mostove, komunalno infrastrukturo, številni so ostali brez domov.
Civilna zaščita vse, ki želijo pomagati, poziva, naj to storijo organizirano
Takoj se je izkazala človeška solidarnost. Številni prizadetim v ujmi že pomagajo, na tisoče ljudi je pomoč ponudilo prek spletne aplikacije Poplave 2023. Pomoči je namenjen tudi današnji dan.
Civilna zaščita vse, ki želijo pomagati, poziva, naj to storijo organizirano. Prostovoljci se lahko za pomoč prijavijo prek aplikacije Uprave RS za zaščito in reševanje (https://poplave2023.urszr.si/), tisti, ki so se za pomoč dogovorili sami, pa morajo to sporočiti na naslov stabcz.notranjska@urszr.si. Po preverjanju podatkov bo civilna zaščita v najkrajšem možnem času dodelila delovne naloge.
Za območje Črne na Koroškem, Mežice, Solčave, Luč, Mozirja ter naselij proti Ljubnem ob Savinji od sobote do preklica zaradi varnosti namreč velja poseben režim za dostop prostovoljcev. Dostop brez naloga tako ni mogoč.
Člani vlade bodo obiskali več krajev na prizadetih območjih, kjer si bodo ogledali nastalo škodo, se srečali s prizadetimi in sodelovali pri odpravljanju posledic. Predsednik vlade Robert Golob si bo ogledal poplavljena naselja v občini Komenda ter uničen vrtec in nekatere druge poškodovane objekte v občini Mengeš.
Danes bo delovala vsa kritična infrastruktura
Danes bo, čeprav bo zaradi odpravljanja posledic katastrofalne ujme dela prost dan, veljalo nekaj izjem. Delovala bo vsa kritična infrastruktura, ki je določena z zakonom: sektorji energetike, prometa, prehrane, preskrbe s pitno vodo, financ, zdravstva, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov.
Poleg tega bodo delovali javni zdravstveni zavodi in koncesionarji v javni mreži, zaposleni v centrih za socialno delo, zaposleni na področju veterine in v zavarovalnicah. Na ogroženih območjih bodo odprte tudi nekatere trgovine z živili. Banke bodo zaprte, bodo pa plačilni sistemi delovali nemoteno.
Kot običajno bodo delali tudi izvajalci nujnih storitev, kot so izvajalci institucionalnega varstva, kamor sodijo domovi za starejše. Po potrebi bodo na prizadetih območjih odprti vrtci.
