Ob kurban bajramu osrednja slovenska slovesnost na Kodeljevem

LJUBLJANA > V nagovoru je Nedžad Grabus poudaril, da je čas kurban bajrama blagoslovljeno obdobje, ko razmišljamo o temeljnih vrednotah človeškega življenja. “Kurban/hadži bajram ima močno simboliko, ki nas spominja in opominja na človekovo minljivost in trajnost vrednot, na katerih so svoje življenje gradili priseljenci v Meko,” je dejal Grabus.

“Čas, v katerem, živimo je poln marketinških poenostavljenih rešitev za srečo posameznika in za skupno srečo. Naš pogled na svet je pogosto zamegljen z iluzijami in lažnimi obljubami, da je materialna varnost popolnost človeškega življenja. Človek potrebuje duhovnost, ki krepi vero, religioznost, ki ni poduhovljena, pomirjajoča, spoznavna, ki človeka spodbuja k dobremu,” je poudaril mufti.

Praznujejo od petka do ponedeljka

“Religioznost, ki je teatralna, groba, osorna in domišljava, pelje k tragičnim posledicam. Danes smo priča tragi-komični zlorabi vere, ki je pravzaprav pogosto nasprotje prave religioznosti. Kot muslimani in verniki smo se dolžni odločneje postaviti po robu degradiranju naše vere na čiste formalnosti in biti odločni v boju zoper profaniziranje vere, ki vodi k izključenosti ali negativnim elementom spreminjanja religije. Hadž je bogoslužje, v katerem sodeluje na milijone ljudi, toda to je individualni napor, osebno doživetje in izpovedovanje vere,” je povedal.

“Vrednote, ki smo jih sprejeli kot Evropejci in muslimani, moramo ohraniti, ker je to naša posebnost v okolju, v katerem živimo. Naša najpomembnejša naloga je delati na osebnem razvoju v veri, vzgajati lastno dušo (nefs), očistiti se slabih misli in dejanj, ostati odprt in radosten do sveta in življenja. Ne moremo in ne smemo prevzemati nase bremena, ki ga ne moremo nositi, ker Vzvišeni Bog ne obremenjuje človeka prek njegovih zmožnosti,” je dodal.

Muslimani kurban bajram, velik praznik v islamskem koledarju, praznujejo od petka do ponedeljka. Praznik je povezan s poslancem Abrahamom, ki je praoče monoteističnih religij. Verniki ob prazniku opravijo dolžnost hadža, romanja v Meko. Gre za eno od praktičnih islamskih dolžnosti, ki naj bi jo enkrat v življenju opravil vsak polnoleten, zdrav, razumen in finančno sposoben vernik. Tako se je tudi 27 vernikov iz Slovenije letos odpravilo v Meko, kjer se zbirajo množice z vsega sveta.

Posvetijo se sebi in svojim bližnjim

Verniki, ki ostanejo doma, pa te dni preživljajo v bajramskem vzdušju. Takrat se posvetijo sebi in svojim bližnjim, iščejo medsebojno odpuščanje in se poskušajo izogniti slabim navadam ter izboljšati svoje duhovno stanje, so pred praznikom zapisali v skupnosti.

Bajramsko molitev organizirajo tudi v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Kopru, Kočevju, Trbovljah, Celju, Velenju, Mariboru, Sežani, Izoli, Novi Gorici, Krškem in Novem mestu. Največja bo v Ljubljani v športni dvorani, ki bo morda še zadnjič gostila vernike ob tem prazniku. Islamska skupnost namreč v Ljubljani gradi džamijo. Kot je konec maja ob zasaditvi drevesa miru skupaj z najvišjimi predstavniki verskih skupnosti, ki raste ob džamiji, dejal Grabus, bi se namreč lahko verniki ob molitvi v džamiji zbrali že prihodnje leto.

STA