Ob padcu meteorita se je zatreslo in močno počilo
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Dogodek je zaznala tudi potresna opazovalnica Črešnjevec, je Arso zapisal na Twitterju. Na spletu so se pojavile tudi fotografije in videoposnetki uporabnikov, ki so na nebu zagledali močno svetlobo, potem pa slišali pok in hrup ter videli sledi belega dima.
SLOVENIJA, HRVAŠKA > Hrvaški strokovnjaki ocenjujejo, da je prišlo do eksplozije meteorja, ki so jo okrog 10.30 ure začutili na območju Reke, Karlovca in Zagreba. Meteor je eksplodiral na 30 kilometrov višine nad Slovenijo, je poročala regionalna televizija N1 na svoji spletni strani. Dim je bilo videti nad Učko pri Reki, medtem ko je bilo padec meteorja in grmenje možno videti in slišati tudi v Zagrebu.
Hrvaški seizmološki zavod pa je za novičarski portal indeks.hr navedel, da naj bi počilo zato, ker je meteorit, ki je zgorel v atmosferi, prebil zvočni zid.
Na fotografijah, ki sta jih med drugim objavila meteorološki portal istramet.hr in 24ur.com, je videti sledi belega dima na modrem nebu.
Državna mreža potresnih opazovalnic je ob 10.32 zabeležila padec meteorita. Slika prikazuje zapis dogodka na potresni opazovalnici Črešnjevec. pic.twitter.com/X5QWkTu06H
— ARSO potresi (@ARSO_potresi) February 28, 2020
Jure Atanackov iz Geološkega zavoda Slovenije je ta 24ur povedal, da današnji dogodek deluje bistveno večji kot padec meteorita Jesenice leta 2009, in dodal, da “če pride do najdbe meteoritov v kratkem času, še preden se začnejo kemične spremembe, so lahko meteoriti izjemnega pomena za raziskave Osončja”.
Vse, ki so zaznali dogodek, Geološki zavod Slovenije prosi, da to sporočite tudi na naslednji naslov:
https://fireballs.imo.net/members/imo/report_intro
Navadno gre za telesa, težka do 20 kilogramov
Herman Mikuž iz astronomsko-geofizikalnega observatorija Golovec in Fakultete za matematiko in fiziko je za STA pojasnil, da je v našem osončju veliko teles, zato se lahko zgodi, da ta na svoji poti srečajo Zemljo. Ko kamen iz vesolja prestreže Zemljino orbito, pade v Zemljino atmosfero, kjer nato zaradi trenja zgori ali eksplodira, je dejal. Po njegovih besedah gre navadno za telesa, težka od nekaj kilogramov pa do 10 ali 20 kilogramov.
“Zemlja se giblje s hitrostjo 30 kilometrov na sekundo in če pride tako telo z enako ali še večjo hitrostjo proti nam, se te hitrosti seštevajo. Tukaj so sicer majhne mase, a hitrost pomeni veliko kinetično energijo,” je dejal. To lahko povzroči tudi neke vrste eksplozijo, katere posledica je udarni val, torej zračni val, ki ima veliko moč in “pometa vse pred seboj”.
Delce je težko najti
Kot je pojasnil Mikuž, je mogoče, da v eksploziji ni zgorel celoten meteorit, temveč so njegovi delci padli na tla, a bo to mogoče ugotoviti šele sčasoma ob morebitni organizaciji iskalnih ekspedicij. Ocenil je, da je pri nas takšne delce zaradi veliko vegetacije težko najti, a da so pozimi te možnosti večje kot poleti.
Eksplozijo je primerjal s tisto v okolici ruskega Čeljabinska leta 2013, le da za zdaj ne kaže, da bi tokrat prišlo do poškodb ljudi ali gmotne škode.