Ob sv. Roku tudi maša za konec epidemije
Zaradi letošnje pandemije nove bolezni bo koprski škof Jurij Bizjak v koprski stolnici dan po Marijinem prazniku, ko praznuje zavetnik proti kužnim boleznim sv. Rok, vodil mašo s priprošnjo za skorajšnji konec epidemije. Sicer pa bo ta precej zaznamovala tudi letošnja romanja k Marijinim svetiščem ob sobotnem prazniku velikega šmarna.
PRIMORSKA > Na Primorskem imamo sedem Marijinih svetišč, v katere se že stoletja še posebno ob prazniku Marijinega vnebovzetja zgrinjajo številni verniki. Na severu Primorske sta najbolj znani cerkvi na Mengorah na Tolminskem in na Sv. Gori nad Novo Gorico, v Brdih ob njenem prazniku častijo Marijo v Medani, v Vipavski dolini v Logu, kjer je tudi glavni romarski shod ob Velikem Šmarnu, v Vremski dolini v Vremah ob reki Reki, v Istri v cerkvi v Vzročku ob izviru Rižane ter znanem Marijinem svetišču nad Strunjanom.
Procesija do strunjanskega križa letos odpade
Romanje k strunjanski Mariji je bilo pred leti zanimivo zaradi tega, ker so se verniki proti cerkvi odpeljali s čolni, česar pa že vrsto let ne počnejo več. “V zadnjih letih smo imeli procesijo od cerkve do križa na vrhu klifa, kar pa ob letošnji večerni maši odpade. Prav zaradi tega, ker je nemogoče držati primerno razdaljo med verniki,” pojasnjuje Božo Rustja iz koprske škofije. “Verjetno bo šel h križu samo škof, ga požegnal in ob njem simbolično blagoslovil tudi mornarje in ribiče,” dodaja Rustja.
Največji Marijin praznik
Veliki šmaren ali praznik Marijinega vnebovzetja (na Tolminskem rožn'ca) velja za največji Marijin praznik. Praznik so v jeruzalemski cerkvi začeli obhajati kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav spada med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. šele leta 1950 slovesno razglasil versko resnico (dogmo) o Marijinem vnebovzetju.
Maše raje pred cerkvami
Sicer pa pojasnjuje, da bodo duhovniki letos veliko maš pripravili pred cerkvami, če bo le vreme to mogočalo. “Zunaj bodo maše v Strunjanu, v Vzročku in marsikje drugje. Na prostem ne potrebujemo mask, dovolj je, da ljudje držijo primerno razdaljo do drugih,” pravi Rustja. Na Sv. Gori, denimo, bodo v soboto najmanj štiri maše. Marijinemu vnebovzetju je posvečena tudi koprska stolnica, vendar ta ni bila romarska cerkev, se je pa koprski škof Jurij Bizjak odločil, da bo letos v njej vodil mašo dan kasneje.
V nedeljo, 16. avgusta, namreč goduje sv. Rok, zavetnik proti kužnim boleznim. “Zato bo škof prav ob godu sv. Roka v stolnici imel mašo s priprošnjo za končanje te epidemije,” je povedal Rustja in dodal, da bo epidemija letos zagotovo močno zaznamovala vsa praznovanja velikega šmarna.
Številne romarske poti in maše
Za praznik Marijinega vnebovzetja so zelo obiskane tako velike in znane kot tudi manjše in lokalno obarvane Marijine božje poti, na katerih se zbere veliko romarjev. Na mnogih pripravljajo tudi slovesne maše. Koprski škof Jurij Bizjak bo jutri ob 19.30 maševal v Strunjanu, na praznični dan ob 10. uri pa na Sveti Gori. Upokojeni škof Metod Pirih bo v soboto ob 10. uri maševal v Logu pri Vipavi.
15 cerkva, posvečenih Marijinemu vnebovzetju
V koprski škofiji je kar 15 glavnih župnijskih in še najmanj toliko manjših cerkva posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Rustja razlaga, da so to običajno najstarejše cerkve v krajih, kamor je krščanstvo prišlo iz Ogleja. Župnijske cerkve posvečene Mariji so na Primorskem v Kopru, Bertokih, Dekanih, Movražu, Vremah, Knežaku, Jelšanah, Slavni, Kojskem, Medani, Kanalu, Tolminu, Kobaridu, Podmelcu v Baški grapi in Spodnji Idriji.