Obalno-kraško gospodarstvo na slovenskem repu
Družbe v obalno-kraški regiji so po spodbudnih podatkih za leto 2011 v lanskem letu spet izkazale neto čisto izgubo, kažejo danes predstavljeni podatki koprske izpostave Ajpesa. K slabšim rezultatom sta prispevali zlasti dve družbi, ob njuni izločitvi iz statistike bi bila izguba vseh družb v regiji za dobrih 100 milijonov evrov nižja.
KOPER > Družbe v tej regiji so v letu 2012 izkazale neto čisto izgubo v višini dobrih 147 milijonov evrov, medtem ko so leto prej izkazale neto čisti dobiček v višini 41 milijonov evrov. V veliki meri je vzrok za slabše poslovanje v odhodkih iz slabitev in odpisov finančnih naložb, ki so se lani povečali za 167 odstotkov in so predstavljali skoraj 64 odstotkov vseh finančnih odhodkov, je na današnji novinarski konferenci navedel vodja oddelka za statistiko in informiranje na koprski izpostavi Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Sandi Kravanja.
V lanskem letu so družbe v regiji ustvarile 3,8 milijarde evrov prihodkov. Družbe so izkazale 115,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za osem odstotkov manj kot leto prej, ter 262,9 milijona evrov čiste izgube oziroma 209 odstotkov več kot leta 2011.
Obalno-kraška regija je nazadovala tudi na ravni države, saj se je delež čistega dobička njenih družb zmanjšal s 4,7 na 4,4 odstotka celotnega države, delež čiste izgube pa se je povečal s 5,4 na 11,3 odstotka. Največ neto čistega dobička so sicer ustvarile družbe v osrednjeslovenski regiji in v jugovzhodni Sloveniji, največ čiste izgube pa so poleg obalno-kraške izkazale še družbe v podravski in goriški regiji, je navedel Kravanja.
Največje izgube utrpele finančne in zavarovalniške družbe
Največ neto čiste izgube, dobrih 93,6 milijona evrov, so ugotovile družbe s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki so jim s 65,7 milijona evrov neto čiste izgube sledile družbe s področja gostinstva. Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja prometa in skladiščenja oziroma družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil.
“Trend, ki se je lani nekoliko usmeril v pozitivno, se je letos spet obrnil v negativno smer in nič ne kaže, da bi se ta trend še kaj izboljšal,” je ocenil Kravanja.
Največji vpliv na poslovanje regije imajo še vedno družbe v koprski občini
Vodja izpostave Ajpesa Mariza Šturman je poudarila, da sta k takemu negativnemu rezultatu zlasti s finančnimi oslabitvami prispevali dve družbi, ob njuni izločitvi iz statistike pa bi bila izguba vseh družb v regiji za dobrih 100 milijonov evrov nižja in bi znašala približno 45 milijonov evrov, prav tako pa bi bil večji neto bilančni dobiček, ki bi znašal 187 milijonov evrov.
Največji vpliv na poslovanje regije imajo še vedno družbe v koprski občini, ki zaposlujejo 56,7 odstotka vseh delavcev in ustvarijo 73,7 odstotka prihodkov celotne regije. Manjši neto čisti dobiček je bil izkazan le v občinah Sežana in Divača.
STA