Občine največ namenijo za ceste
Skoraj petino denarja, ki so ga občine med letoma 2008 in 2017 porabile za investicije, so namenile za gradnjo in vzdrževanje cest.
SLOVENIJA > Od dobrih osmih milijard evrov so za ceste porabile milijardo in pol evrov, je med drugim pokazala analiza, ki so jo opravili v okviru projekta Zlati kamen.
Približno toliko kot za ceste so občine porabile skupaj za šole, vrtce in kulturne domove. Več kot 1,2 milijarde evrov pa so vložile v zbiranje in čiščenje odpadnih vod, torej v prenovo in širjenje kanalizacijskih omrežij ter gradnjo čistilnih naprav. Dobrih 800 milijonov evrov je bilo vloženih še v vodovodno omrežje.
4157
evrov na prebivalca so v občini Bovec v desetih letih vložili v turizem
Za druge dejavnosti s področja gospodarskih zadev, kjer gre večinoma za naložbe v poslovne cone, inkubatorje in podobno, so občine v desetih letih porabile 250 milijonov evrov. Za protipožarno varnost, torej za gasilske domove in opremo, pa so namenile 156 milijonov, kar ni dosti manj kot za občinska stanovanja, in precej več kot na primer za turizem.
V okviru projekta Zlati kamen so zneske preračunali tudi na prebivalca. Povprečni znesek za naložbe v desetih letih je v 212 slovenskih občinah znašal 4614 evrov na prebivalca, kar pomeni, da so za naložbe na leto porabili v povprečju 461 evrov na prebivalca.
V ceste so relativno največ vložili v najmanjši slovenski občini Hodoš, in sicer v desetih letih 3923 evrov na prebivalca. Še večji znesek, 4157 evrov na prebivalca, so v Bovcu vložili v turizem.
Za širokopasovno omrežje so največ porabili v Komnu - 951 evrov na prebivalca, kar je skoraj toliko, kot so slovenske občine v povprečju vložile v asfalt, so še navedli pri Zlatem kamnu.
V gasilstvo pa so največ vložili v Postojni (358 evrov na prebivalca).